Po poteh Slakove in Pavčkove mladosti

OJLA!
Včerajšnja sobota je bila v znamenju pohodov, prireditev, kolesarske dirke po Sloveniji….in, nas 25 Iskrašev (če niso še vsi, pa še bodo), se je udeležila ene izmed takih prireditev.
Zbrali smo se v Mirni peči, si ogledali tamkajšnjo cerkev (no, večina nas Ljubljančanov je bila na obvezni jutranji kavici) in kar kmalu smo krenili na pot v spremstvu vodnikov tamkajšnjega Turističnega društva. Komaj smo se dobro ogreli, že je sledil postanek za okrepčilo domačih dobrot iz steklenic…pa saj to se je potem itak vseskozi dogajalo do zaključka pohoda.
Pohod v spomin na Slakove in Pavčkove poti njune mladosti je minil v znamenju kulturnih, kulinaričnih in degustacijskih reči, ali kakor temu po domače rečemo ……imeli smo se fajn tam v osrčju Dolenjske. Pa kaj fajn, preživeli smo enega izmed prečudovitih dni svojega življenja….da bi bilo še veliko takih. Stregli so nas »odspredaj in odzadaj«, če karikiram vso postrežbo, sladice, pijačo, malico, kosilo, musiko na vsakem koraku, v vsakem kraju, pri obeh obeležjih.
Klepet s Slakovo ženo Ivanko in Pavčkovo hčerko, gledališko igralko Sašo je bil prijeten in tudi fotografije za spominsko knjigo z njima niso izostale (le jaz nisem bil fotograf – okvara je – sem danes ugotovil in ne prazna baterija), a jih še nisem dobil, je moral Jan, ki se je mučil z novim zanj prezahtevnim mobijem, danes v avstrijske gore.
Na koncu pohoda smo imeli še srečo z vremenom, saj je močno deževje zajelo ta del Dolenjske ravno v trenutku našega prihoda pod veliki šotor, kjer se je špilalo, peklo na žaru, plesalo in pelo.
Pa cvičkova vinska kraljica tam izpod Trške Gore nas je počastila s svojim prihodom, podeljevali so priznanja članom Društva vinogradnikov za najbolje ocenjena vina….bilo in dogajalo se je toliko vsega, da je vtise težko spraviti na papir – tudi fotografije ne bodo povedale vsega – skratka – TO MORAŠ DOŽIVETI!!! A vsega lepega je konec takrat, ko se imaš najlepše in tudi z nami je bilo tako, sicer ne čisto tako, saj nam je Brane za zaključek zaigral še na svojo harmoniko, tako, da se je tisto lepo še kar nadaljevalo na poti proti Ljubljani in s pesmijo na ustih.
Iskrena hvala organizatorjem za vse, kar ste nam pripravili Se vidimo naslednje leto spet tam dol v Mirni peči, tretjo soboto v juniju!
Sobotne vtise sem strnil
Franci Hrastar

Hits: 5