Belska Kopa

Naj priznam, da sem v letošnjem letu v društvu veliko dogaja. Novitete in širjenje planinskega »repertoarja« tur je lep doprinos k širjenju društvenega programa. Stopnjevanje zahtevnosti tur nas vodijo v vedno večje izzive, nas popeljejo na višje vrhove in nas vodijo po zanimivejših poteh. Tokratna tura je bila po kategoriji tur označena kot zahtevna neoznačena steza. Nabiranje izkušenj v planinstvu pomeni tudi obiskovanje neizrazitih vrhov, brez žiga in vpisne skrinjice na njem. Iz Kopišč (Kamniška Bistrica) po široki gozdni vlaki do vstopa na Martinj stezo, ki pelje pod Martinj turnom do planine Dol, vendar se naše brezpotje nekje na polovici, odcepi. Strma pobočja poraščena s travo nas opozarjajo na previden, varen in trden korak. Za večji psihološko stabilnost pri hoji nam je Roman pripravil dve vrvni ograji in prečenje je bilo mnogo lažje. Zadnji strmejši vzpon in rahlo poplezavanje po skalnatem pobočju, ki je na vrhu deloma poraščen z mladimi macesni (pred leti je vrh pogorel) si privoščimo razgled na okoliške vrhove. Poznamo jih, saj smo jih že obiskovali ali pa gledali z drugih vrhov. Naštejemo jih, obnovimo znanje in se vrnemo do travnatega sedelca, kjer si privoščimo malico in sproščujoč klepet. Vrnemo se po poti pristopa in se zaradi gneče v Kamniški Bistrici na rezime ture odpeljemo v Kamnik. Sproščujoča tura, ki je dopolnila lepo sončno nedeljo. Ni pomembno, da so ture vedno dolge, težke, zahtevne in fizično zelo naporne. Lahko so tudi krajše, zanimivejše, drznejše, atraktivnejše…skratka drugačne in posebne, pa vendar po svoje lepe. Naj se pot sama hvali in odločeni smo, da jo še kdaj obiščemo, le da nadaljujemo do njenega konca in obiščemo kakšnega izmed okoliških vrhov.
Dora

Hits: 6