2002

Babji zob-Jelovica

Nad vasjo Bohinjska Bela se dviga gora z imenom Babji zob. Na kaj spominja pogled iz doline na to goro, pove že samo ime. Znamenitost te gore pa je pravzaprav velika kraška jama pod njeno strmo južno steno. Oboje si je za naš takratni cilj izbral vodič Zoran. In kot je bilo lani običajno, se nas je tudi tisto, verjetno prav zaradi nas, sončno novembrsko nedeljo, zbrala kar lepa druščina. Do jame vodi daljša, nekoliko zahtevnejša planinska pot, tako da je za navadne turiste (superge ali salonarji) neprimerna. Tudi sicer z jamo upravlja Društvo za raziskovanje jam Bled in je za njen ogled potrebno spremstvo njihovega vodnika. Sama jama leži na nadmorski višini 1008 m, dolžina njegovega jamskega rova pa je nekaj čez 300 m. Njena stalna temperatura je 7-8oC. V dobri uri ogleda smo lahko občudovali lepe kapniške oblike. Žal so prvem delu jame pred drugo svetovno vojno veliko kapnikov odlomili in menda prodajali ljubiteljem po Evropi. Tako prva dvorana nudi kaj klavrno podobo. Še sreča, da niso takrat odkrili prehoda (ta pravi jamarji so nadaljevanje jame odkrili – izkopali – manjši rov veliko pozneje), saj sicer naša družba ne bi mogla občudovati vseh lepot naslednjih dvoran. Ta jama je najbolj znana predvsem po zanimivih kapniških tvorbah tako imenovanih kalcitnih kristalih. V vsaki jami pa tudi ne nastajajo helektiti. To so polžasto raščeni kapniki, ki v tej jami rastejo v zanimivih oblikah, vrednih ogleda. Sicer njihov nastanek sploh še ni povsem pojasnjen. Jama je precej vlažna in pot po njej obogatena z blatom, tako da smo iz nje prilezli umazani kot prašički, ko se vrnejo iz svoje najljubše igralnice sredi mlake.. Naša pot se seveda z ogledom jame še ni zaključila. Pred nami je bil spust do izhodiščne točke in nato vzpon na sam Babji zob. Z višine 1128m smo doživeli lep razgled na dolino Bohinjske Bele in okoliške vrhove. Za Iskrin časopis, Franci Hrastar