Izlet na Planino pri Vrhniki

Današnji izlet na Planino nad Vrhniko je Zlatko izpeljal kot nadomestilo planiranemu izlet na Vrh Treh Kraljev. Moram pa reči, da ni bilo nič manj prijetno. Bilo nas je 11. Iz Ljubljane smo krenili proti Vrhniki, ob normalni uri za našo Vlatko. Ura je bila pol devetih in dan se je že lepo prikazoval. V Vrhniki sta se nam pridružili še Adrijana in Vera. Tako smo se v slaščičarni najprej vsi skupaj okrepili z poživljajočo kavo. Jože je še ob odhodu nekaj opazil, kar se je ob vrnitvi izkazalo za zelo prijetno opravilo. Po prepeljanih nekaj ovinkih smo počasi zakorakali v hrib proti Planini. Za domačine je to že prava Romarska pot. Kar nekaj hitrih nas je tako prehitelo. Mi pa nismo tako hiteli. Kljub nekoliko še meglenem vremenu smo uživali ob lepo speljani potki, ki nas je vodila. Vrli domačin si je na poti pripravil kar samopostrežno stojnico. Ob določenem prostovoljnem prispevku si lahko naužil domače tekoče dobrote. Po naših predvidevanjih naj bi bilo to bolj za povratek, zato se tu nismo ustavljali. Šli smo si pa ogledati stopalo Ajdovske deklice. Legenda pripoveduje, da je deklica z eno nogo stala tu na tem kamnu z drugo pa na Krimu in potem zajemala vodo iz Ljubljanice, zanimivo, kako velika je morala biti. Kmalu se je megla utopila v dolino in sončni žarki so nam potem vračali naš trud. Mimi klopce “Zatazmatrane” smo brez problemov prispeli do koče. Takoj smo bili postreženi z toplim čajem in seveda tudi “doktorjem”. Po modni reviji z preoblačenjem mokrih majic smo se povzpeli tudi na razgledni stolp. Prav čarobno so se nam je prikazali sosednji vrhovi, večina pokritih z belim ogrinjalom. Pogled je tako zastal proti Triglavu, Grintavcu potem pa tudi Snežniku in še bi lahko našteval. Pod nami pa bela preproga, kakor morje z otočki. Oko kar zapleše ob idiliki pokrajine pod nami. Po skupinskem slikanju smo potem zapustili ta čaroben kraj in se spustili po dokaj strmem klancu v dolino. Previdnost ni bila nikoli odveč. Tako smo prispeli do izvira Lintverna in ob potoku previdno tudi do koče “Pri Malnu”, kjer smo imeli naročeno kosilo. Dober golaž in krvavice so kar skočile v prazne želodčke. Kar prileglo se nam je. Vse to smo potem nekoliko poplaknili in tako je prišel čas, da se poslovimo, tudi od račk ki so plavale po jezeru. Z svojim majanjem so nas prav zabavale. Med hojo proti avtomobilom se je Jože spomnil na napis pri slaščičarni, da so kremšnite ob sobotah po 1 evro. Predlagal je da jih gremo poskusiti in tudi plačnika smo tako kmalu ugotovili. Nobeden se mu ni uprl. Moram reči, da so bile zelo okusne in če bo še priložnost bomo sem še zavili.
Lep pozdrav
Marjan Klančar
Slike

Hits: 2