Dragov memorial Brod, Šmarna gora

Toplo sončno jutro je napovedovalo lep dan, dan, ki je bil posvečen prvemu vodniku našega planinskega društva, Dragu Peršlu. To, da smo planinci srčni je pokazala tudi udeležba na pohodu in kolesarski turi.

Prvi postanek je bil pri Margareti. Prijazno nas je sprejela, v velikem loncu je bil topel čaj, pa kava in ostala domača pijača, ki nam je malo razširila žile. Mize so se šibile od njenih dobrot, buhteljnov in drugega peciva, vse je imelo odličen izgled in okus. Ja, Margareta je pekla od zgodnjega popoldneva do ranega jura… Sledila je čestitka za njen jubilej. Janez nas je spremljal na kitari, ko mo ji objeti zapeli napitnico.

Lahko bi ostali do popoldneva, toliko dobrot je bilo na razpolago, pa smo se podvizali in iz Šmartnega odšli na Šmarno goro. Pot je minila v prijetnem klepetu. Janez je svojo prijateljico kitaro nosil s seboj in jo vzel v roke pri cerkvi. Poslušali smo nekaj njegovih priredb pesmi, več pa smo jih tudi skupaj zapeli. Imeli smo veliko poslušalcev, še kak kovanec bi lahko zaslužili. Najlepše pa je zvenela »naša« Bela snežinka. Pri spustu smo bili previdnejši, kajti še vedno je bilo mokro in spolzko od dežja.

Pot do Dragočajne pa že tako poznamo, ker je to tudi že tradicionalno. Pri Mariji pa zopet postrežba, da smo se morali kar malo brzdati, ker nas je pozneje čakalo še kosilo. Posedli smo po stolih in klopeh in obujali spomine na prehojene poti, snovali nove načrte za naprej, vsekakor pa smo si obljubili, da se bomo še družili.
Prestavili smo se pod globoko senco v lokalu, kjer smo bili postreženi s pečenimi ribami ali kar je kdo želel. Ura se je že prevesila čez četrto, ko smo se začeli poslavljati. Kolesarje je čakalo še kolesarjenje do doma, mi pa smo posedli v vroče avtomobile.
Drago, verjetno si kje izza oblakov gledal na našo pisano družbo in bil zadovoljen, da nadaljujemo, kar si ti začel in za kar si živel.
Alenka

Hits: 4