Ferata – Lisca

Že večkrat planirana popoldanska Lisca je končno dobila svoj epilog. Slaba vremenska napoved, službene obveznosti in kup drugih zadev so botrovali k temu, da je prišla na vrsto šele konec meseca, pred prazniki. Že tako omejeno udeležbo na tovrstnih turah so skrčili še dopusti in bolezen.

No, vreme je bilo vseeno idealno, sicer pretoplo za ta letni čas, zato je bilo škoda ostati doma. Ture smo se udeležili trije, en bivši pridruženi član, članica in vodnik. Dostop je bil ravno prav dolg za ogrevanje, hitro skok v opremo in naprej ob jeklenici. Majhno število udeležencev pomeni, da lahko poskušiš tudi kak drug stop, oprimek, neko tretjo kombinacijo, ki je drugače ne poskušaš.

V koči se je bilo treba seveda okrepčati, craft pivo iz Sevnice vedno prija, na vrhu pa smo uživali v pogledih na Julijce in Kamniško-Savinjske Alpe. Tako zelo, da smo počakali na sončni zahod. Še spust po pastirčkovi, v avto in… Zanesljiva mašina je tokrat pokazala zobe in avto vleka je reševala situacijo. Ampak to je že druga zgodba…

Roman

 

Izhodišče je Cerju, kjer pustimo avtomobile in se napotimo do vstopa v ferato. Pod ferato se opremimo in vzpnemo ob jeklenicah do Tončkovega doma, osvojimo vrh Lisce, si privoščimo kaj za pod zob in poklepetamo. Vrnemo se po pastirčkovi poti na izhodišče.

Tura je označena kot zelo zahtevna. Ferata je v vodniku Zavarovalne plezalne poti (Sidarta, 2015) na najbolj zahtevnem odseku označena z avstrijsko oznako D/E. Avtor jo opisuje kot “Navita ferata na pohleven hrib”.

Del poti, opremljen z varovali, je sestavljen iz 5 raztežajev (delov, varovanih z jeklenico, nameščenimi klini, stopi) skupne dolžine 123 m. Ocenjena težavnost je povprečno B/C, zadnji raztežaj med D/E. Pot je opremljena z novejšo tehniko, večjimi razmiki in manjšo napetostjo jeklenice ter amortizacijsko zanko.

Hits: 23