Izlet na Bajdinske slapove

S Planinskim izletom na Bajdinske slapove smo Iskrini planinci doživeli še eno nepozabno soboto. Zjutraj smo krenili iz parkirišča Vič proti Kočevju. Vreme nam je bilo naklonjeno, sicer hladno a že navsezgodaj sončno. Pri Turjaškem gradu smo pustili svoje jeklene konjičke in krenili proti gradu. Nekoliko smo počakali vodiča g. Kastelica, kateri nam je potem razložil mnogo neznanih in domnevnih dogodkov. Imeli smo čast da smo bili prva organizirana skupina, ki je letos obiskala Turjaški grad. Kar osupli smo poslušali našega vodiča. Neverjetni dogodki so zapisovali preteklo davno in novejšo zgodovino, tako Turjaškega gradu kot celotno zgodovino Slovenstva. Tu se je  med drugim skrival  Jurij Dalmatin, ki je napisal prvi prevod biblije na Slovenskem. Še mnogo dogodkov bi lahko opisal, tudi to, da so v okolici nekoč pasli Turi. To so ogromne živali, katere pa so bile zaradi napadalnosti kmalu iztrebljene. Po tem se namreč tudi imenuje kraj Turjak. Nekatera dejstva in podrobnosti pa prepuščam vašem bližnjem obisku tega gradu. Verjemite mi, da se ga splača ogledati in spoznati, da v bistvu, daljno slovensko zgodovino zelo malo poznamo.
Po ogledu gradu smo krenili najprej proti zadnjemu slapu, ki je tudi najbolj divje zarezan v sotesko. Da smo prišli do slapu smo morali na nekaterih mestih  kar zabresti po kristalno čistem potoku. Ostanki skal in zagozdena podrta drevesa so nam omogočila pristop do dna slapu. Nekateri pa so poplezali ob njem in si ga ogledali tudi zviška. Naredili smo nekaj posnetkov in nadaljevali potep proti kapelici kjer imajo svoje zadnje počivališče grajski veljaki Auspergar. Tu smo se nekoliko okrepčali in polni vtisov in spoznanj krenili proti cerkvi Sv. Ahaca na bližnji Gori. Nanjo je speljana romarska križeva pot. Razgled iz Gore je bil jasnem vremenu izreden. Pogled sega iz Snežnika do Triglava in Kamniških planin.
Po spustu iz Gore nas je dočakalo še eno nepozabno doživetje. Slapovi, izredno vodno bogati,  so se kar vrstili ob našem popotovanju. Eden bolj čaroben kot drugi. Divja narava le streljaj iz Ljubljana nas je izredno očarala. Le kdo bi si mislil, da na pragu velikega mesta obstaja tako neokrnjena in prečudovita narava. Po prav lepi poti nas je vodil naš vodja izleta Franci.
>Morda smo vsi nekoliko krivični do vseh teh lepot naše dežele. Podimo se po tujini, kjer nas v bistvu samo ožemajo, kjer skomercijalizacija nima meja. Vabim vas, da si čez štirinajst dni ogledamo še en arheološko bogat predel Slovenije. To je Ajdna pod Stolom. Nasvidenje.

Marjan Klančar
Izlet »PD Iskra« drugi del – 09.04. 2006-04-09 Zbirno mesto končne postaje LPP na Dolgem mostu. 10 minut čez osmo zjutraj pripelje Marjan Klančar, prešteje današnje udeležence predvidenega izleta in nas seznani, da je on za danes že opravil trening, prišel je namreč že iz Šmarne gore.Naša peterica se z dvemi avti prepelje do drugegea zbirnega mesta – Škofljica. V lokalčku »Kivi« popijemo kavice in se v koloni odpeljemo do Turjaka. Tu vodič Franci odredi način parkiranja, to je v kolono, sami mu pa takoj zatem v koloni sledimo do Turjaškega gradu. Pričaka nas vodič g. Kastelic, da nas popelje po gradu in nas seznani z zgodovino gradu. Pred vstopom v grad, nam pokaže staro lipo, katero je Prešeren namerno preimenoval v hrast, da se je tako v pesnitvi »Turjaška Rozamunda« ponorčeval iz grofov Auerspergov, kajti hrast ni simbol slovenstva, temveč lipa. Pokaže kje so hladili vino, kje so imeli zaprte turške vojščake in nad tem prostorom, kot v posmeh zapornikom, mesto za zabavo, popelje nas mimo skrivališča Jurija Dalmatina do  viteške dvorane, do kapele in tu nam pove zgodbo o žalostnem koncu enega od grofovih sinov. Fant grofovske krvi se zaljubi v podeželsko dekle, oče temu nasprotuje, pošlje ga v Rim, tam postane visok častnik papeževe garde, napravi samomor, in oče mu izpolni zadnjo željo, da bi bilo njegovo srce v rokah ljubljene in tako je sedaj spravljeno povezano z rdečo pentljo v formaldehidu v kapeli na pokopališču. Gremo mimo plošče na kateri so vsaj meni napisanezgodovinsko sporne besede. Pred vhodom v grad je namreč spominska plošča partizanski Prešernovi brigadi, ker je 19. septembra 1943 prisila na vdajo 695 belogradistov,955 jih je pred tem ušlo, v notranjostigrada je pa vzidana plošča braniteljem belogradistične kontrarevolucije!
Je pa naš vodič Kastelic navdušen in uspešen lokostrelec, prav tako njegova soproga in rezultat tega je, da se po vsej naši poti srečujemo s tarčami za lovsko lokostrelstvo. Po spustu se ustavimo na jasi in dobimo polurni čas za malico, kajti čaka nas ogled največjega slapa v soteski. Včerajšna skupina je kar dobro zavarovala prehode čez spolzke skale in nam tako omogočila hitrejše srečanje z vrhom Sv. Ahaca ( 748 m ). Med našim ogledom okolice, kateri pa ni bil tak kot včeraj, nas obišče vojaško vozilo geep US ARMY. Zaslutimo in doživimo invazijo, kajti danes je cvetna nedelja in romarji množično zavzemajo goro Kmalu smo na asfaltirani cesti, jo prečkamo, se spustimo spet v sotesko, si ogledamo še preostala dva slapova in po zadnjem vzponu zavzamemo picerijo »Murn« na Turjaku. Vodnik Franci je zadovoljen ugotovil, da se je njegov trud poplačal, saj nas je bilo včeraj in danes kar 32 udeležencev s tremi psički. »Un tam gor« nas je poslužil z lepim vremenom, Franci nam je pa pokazal lepote neposredne bližine Ljubljane. Napoljeni z energijo se mu v imenu vseh zahvaljujem.  Drago

Hits: 2