Izlet na Begunjščico

Tokrat smo zastavili malo drugače, kot se običajno hodi v hribe. Poslužili smo se ugodnosti smučišča Zelenica. Sedežnica namreč vozi ob sobotah in nedeljah od osme do pol enajste od mejnega prehoda Ljubelj do že trikrat pogorene in sedaj za silo obnovljene planinske koče na Zelenici. Kar petnajst nas je nihalka pripeljala do koče, kjer smo seveda po tako hudem naporu morali odpočiti in popiti kavico. Sonček je že kar dobro grel, na nebu ni bilo niti enega oblačka, le da smo mi ubrali pravo taktiko. Hodili smo vseskozi po hladni senci, tako da nam sonce ni prišel do živega. Pot se serpentinasto vzpenja, pripelje celo do dveh metrov » zajle« in štirih klinov in po uri in pol smo na grebenu. Darko se odloči, da bo osvojil vrh Begunjščice, ostali smo sede v mehki travici in toplem soncu uživali v prekrasnem razgledu na Jelovico, Blejski otok, Julijske Alpe, Stol, Vajnež, Dobrčo, Storžič in v daljavi Snežnik in Trnovski gozd. Po polurnem razgledovanju in počitku nas je čakal spust do Roblekovega doma. Vreme in prijazna koča je napolnila okolico. Kdor ni dobil prostora na klopi je posedel na travi. Imeli smo pa posebno čast, da smo bili sprejeti z čisto tapravo »plehmuziko«. No igrali sicer niso, so se pa pripravljali, da sprejmejo med njihove vrste štiri nove klarinetistke. Pogled na krst je bil kar zabaven. Vseeno smo se kmalu odpravili proti novemu cilju, proti domu na Prevali. Pot je morala biti še nekaj dni nazaj obnovljena. Ozka pot pelje pravokotno na travnato strmino in hoditi je bilo potrebno kar previdno. Že smo zagledali kočo na Prevali, in mogoče pogled ali trenutek nepazljivosti je botroval zdrsu naše planinke Grete. Vsi smo obstali in o groza. Padanju in prevračanju ni bilo konca. Kako pomagati? Nemogoče, po kakšnih 30 metrih se strmina prevesi v ravnino, samo tu so pa skale in te so usodne za Gretino glavo in ostale dele telesa. Edino kar je v takem trenutku možno je upanje na čimprejšno pomoč Gorske reševalne službe. Vsa čast in pohvala dežurni ekipi, bili so na mestu nesreče v manj kot desetih minutah. Po zasilni oskrbi so ponesrečenko dvignili v helikopter in odpeljali v Jeseniško bolnico. V želji in upanju, da ne bo kritično, smo pretreseni dospeli do koče na Prevali. Ni bilo nasmejanega obraza, zaskrbljenost je prevladovala. Skozi Bornove predore smo po uri prispeli do Ljubelja in novica, da ni poškodba tako huda, kot je izgledalo nas je malo razveselila. Z nekaj urno zamudo smo se ustavili na naročenem kosilu v Seničnem in mimogrede proslavili Abrahama planinke Darinke. Čestitke in še na mnogo prehojenih poti. Pogovor je stekel na naslednji izlet na Montaž in mišljenje nekaterih je, da ne bi bilo slabo, da si za skalnate vzpone omislimo čelade. Danes v ponedeljek, ko to pišem, sem z radostjo sprejel novico, da je Greta že v domači oskrbi. Želimo ji čimprejšnje okrevanje in da se bomo kmalu spet videli.
Drago
Slike

Hits: 3