Izlet na Bogatin

Zjutraj, še na parkirišču je bil pogovor, a gremo na Bogatin ali kam proti Primorju. Bilo je namreč precej megleno in dež je ravno nehal padati. Ko pa je prišel Dušan in odločno napovedal odhod proti Bohinju je kocka dokončno padla. Posedli smo se v dva avtomobila, skupaj nas je bilo devet in odromali proti našemu zastavljenemu cilju – Bohinju in Savici. Kakor običajno smo se tu uredili, nato so nekateri tudi zaužili nekaj poživil v obliki kave in potem vsi strumno zakorakali po lepo označeni potki proti Komni. Pot je bila speljana po gozdu in bila zavita v 48 ovinkih. Naš vodič Klaus je imel pri tem pomembno vlogo. Njegove pohodne palice, nabavljene prav iz Berlina, so ga kar nosile. Običajno na repu kolone, se je danes zavihtel prav na čelo in pri tem vztrajal prav do vrha. Že od daleč nekje pri 1300 metrih n.v. smo še daleč zgoraj zagledali osamljen pravokotni obris koče na Komni, ki se je nam ponosno razkazovala v vsej svoji veličini. Še kar nekaj časa je potem minilo, da smo vstopili v njeno sobano. Skupaj do tu smo porabili dobri dve uri. Že zelo dolgo pa je tega, kar sem bil zadnjič, tu v koči. Veliko tega se je spremenilo, a v glavnem le v notranjosti. Zunanjost pa je bila naravna in lepo urejena okolica. Naj povem, da ponujajo v koči prav posebne palačinke, ki z svojo vsebino poudarjajo krajevno značilnost te koče.
Ob klepetu in zakuski v topli sobi, so meglice oziroma že pravi oblaki, kar hiteli proti vršacem, kamor smo bili tudi mi namenjeni. Le še vpis v spominsko knjigo in že smo morali odhiteti, da ujamemo še pravi čas za naš današnji podvig. A ti težki oblaki so se nas usmilili in nekoliko razpršili. Ko smo tako obšli kočo na Bogatinu in potem še na vzponu proti Vratcem, nas je grelo toplo sonce. Tako smo morali tudi nekoliko odložiti svoja topla oblačila, katera smo si jih odeli pri koči. No, od tu pa vse le ni potekalo, kakor bi si želeli. Kažipot na prelazu Vratca namreč ni prikazoval poti proti našemu vrhu. Tako je prevaral tudi našega vodiča, a z izvidnico smo potem vse lepo uredili in naš vrh je bil osvojen. Med prečkanje snežnega plazu nam je naš vodnik Mladen pokazal tudi, kako se pravilno uporabijo pohodne palice. Zaradi nekaj kapljic dežja in goste megle smo kmalu zapustili ta zanimiv vrh in lepo previdno po drugi poti tudi sestopili. Nekoliko težav je povzročilo le pogumnemu Franciju, a tudi zanj smo s skupnimi močmi poskrbeli. Spet pa smo v Vratcih doživeli pravo sončno kopel, ki nas je spremljala skoraj do doline. Le nekaj ovinkov pred kočo v Savici pa smo doživeli še pravi deževni tuš. No, na srečo smo bili na to vsi pripravljeni, nekateri z dežniki drugi pa z palerino in skupaj premagali še tistih nekaj sto višinskih metrov do koče, kjer sta nas potrpežljivo čakala naša avtomobilčka. Izlet pa smo skupaj zaključili na Blede z kremšnito
Lahko mirno povem, da je bil današnji izlet nekaj posebnega. Pestrost vremena in tudi del z snegom pokrite pokrajine nas je vse prevzela. Nenavadno in prijetno, čeprav nekoliko mokro je bilo na današnjem izletu. Spoznali smo tudi nekaj zgodovine o teh krajih, katere so bile prikazane na oglednih tablah.
Lep pozdrav
Marjan Klančar
Slike

Hits: 5