Izlet na Ciprnik

Na parkirišču Tivoliju se je zbralo skupaj 9 udeleženk in udeležencov. Vreme je zjutraj bolj kislo. Ampak kasneje bilo je čisto drugače. Na poti proti Kranjski gori se je v Vodicah priključil še Klaus. Okoli osmih smo se pripeljali do spodnje postaje žičnice na Vitranc in tu parkirali. Po običajni jutranji kavici smo se nato zbrali na postaji žičnice .Ko smo prišli v Kranjsko goro sta nas presenetila tudi Drago in Vladka, ki sta nam zaželela srečno pot. Drago je prišel skoraj z bolniške posteje in na njegovem obrazu se je videlo, da bi šel z nami.Ampak je tako bolje, da še malo okreva. Mi mu želimo, da bi bilo to čim preje. Po prisrčnem klepetu smo se poslovili, ker so se Vladka , Drago in Špela odpeljali na manj zahtevno turo na Vršiču, mi pa smo se s sedežnico povzpeli na Vitranc.Od tu smo po uri prijetne hoje prispeli na vrh Ciprnika. Oblaki so se več ali manj že pred tem porazgubili, tako smo na 1746 m visokem vrhu lahko dolgo občudovali okoliške planine :na desni verigo Ponc pa Jalovec,Mojstrovko, Prisojnik,Škrlatico in Špik.Na severu smo opazovali karavanške vrhove od Peči do Kepe, v daljavi pa Dobrač.Tik pod nami v dolini je bila dolina Tamar ter Planica s skakalnicami.Sklenili smo da, da ne gremo nazaj na Vitranc in od tam peš do izhodišča ampak da krenemo v Planico. Ta čudovita potka nas je vodila več ali manj po gozdu. Na poti smo imeli tudi bljižnje srečanje z divjimi čebelami, naše vrle planinke so našle celo jurčke ob poti. V Planici smo se malo okrepčali in nato krenili po turistični poti mimo Podkorena do avtomobilov. Tako kot pred dvema tednoma smo se tudi tokrat nazaj grede ustavili še v žirovniškii gostilni Kačar ter se pozno popoldne vrnili v Ljubljano. Tako smo dan prijetno zaključili in se odločili, da gremo v nedeljo na Vojaka (Učka)
Lep podrav Dušan
Na današnjo turo se nas je zbralo bolj malo. Tudi vreme je zjutraj bolj slabo kazalo. Ampak kasneje bilo je čisto drugače. Samo fotoreporterjev nismo imeli. Ko smo prišli v Kranjsko goro sta nas presenetila tudi Drago in Vladka, ki sta nam zaželela srečno pot. Drago je prišel skoraj z bolniške posteje in na njegovem obrazu se je videlo, da bi šel z nami. Ampak je tako bolje, da še malo okreva. Mi mu želimo, da bi bilo to čim preje.
Na pot smo se odpravili s sedežnico in potem pa peš. Po slabi uri hoda smo bili na vrhu Cipernika. In takrat se je vreme kar lepo uredilo pa ne vemo ali zato ker je Stane vzel s seboj dežnik in še nekateri drugi ali zaradi Dušana, ki je pripravil to turo. Potem ko smo se okrepčali, si ogledali vršace in dolino smo se namenili v Planico, da smo dobili žig, da smo imeli dokaz, da smo bili res na Ciperniku. Ob prijetni poti navzdol smo našli tudi nekaj jurčkov in gob. Pot je bila resnično čudovita. V Planici smo se malo ustavili, nato pa smo pot nadaljevali proti Kranski gori.
Ko smo prišli do svojih konjičev, smo se odločili, da gremo še v gostilno, ki je bila nekaterim zelo všeč od takrat, ko so se vračali s Triglava. Tako smo dan prijetno zaključili in se odločili, da gremo v nedeljo na Vojaka (Učka)
Stane
Slike

Hits: 5