Izlet na Črno prst

Današnji izlet je bil logistično izredno zahteven. Najprej zaradi preložitve na zgodnejšo uro. Ta prestavitev je bila izvedena zaradi prevoza šoferjev iz našega cilja v Bohinjski Bistrici do nazaj do nihalke. Potem je sledil manjši zaplet zaradi plačila šoferjem. Pri naših izletih se denar zbere od vseh udeležencev in se potem enakomerno razdeli šoferjem. Zaradi zamude Ivana in Sonje, kar je bila očitna posledica prestavitve zbora, se je pri tem nekoliko zapletlo. Z nekoliko sprave smo to uspešno sanirali.
Tudi nadaljevanje pohoda iz Merjasca je bilo nekoliko zapleteno. Del skupine je šel naprej peš. Del pa je počakal na odprtje sedežnice, ki naj bi začela delovati več kot pol ure po našem prihodu. Pa tudi potem, ko je bil čas za začetek, se je nekaj pokvarilo, tako da smo mi pohodniki čakali pod Šijo na bolj “komod” planince, kar nekaj časa. Za ogrevanje zaradi čakanja sva midva z Janom osvojila kar še vrh Šije. Z skupnimi močmi smo po združitvi nadaljevali naš pohod proti Rodici in nato Črni Prsti. Potek poti smo videli še daleč naprej. Bila je speljana ponekod pod vrhovi, drugje pa kar po grebenu. No vsake toliko časa se je potka skrila za oblaki, katere pa je dokaj močan veter kmalu razpihal. In vse to se je dogajalo kar večkrat. Na srečo pa dežja ni bilo, čeprav so sčasoma temni oblaki kar resno zagrozili. Tudi postanek na Rodici je bil zato nekoliko krajši. Na Rodici smo se okrepčali napravili tudi gasilske, pri kateri nam je pomagala Milena iz MDO Ljubljana. Nato so sledili so vrhovi, eden, za njim skrit še naslednji in še tako naprej….. Tako se je ob pogledih na vse te čare planin in manjše neprevidnosti Daretu zgodila manjša smola, kar je imelo posledico bolj počasno hojo. Kljub temu smo srečno, po skoraj 6 urah prispeli do koče na Črni prsti. Bolečina na Daretovi nogi nam je potem narekovala nekoliko spremenjen scenarij zaključka izleta. Namesto pri Mencingerjevi koči smo se šoferji odpeljali po avtomobile že po krajšem spustu iz Orožnove koče. Ostali pa so pridno utrujali svoja kolena prav do Bohinjske Bistrice. Tako smo se šoferji že nekoliko ohladili, ko so prikapljali prvi naši pohodniki. Njihovo utrujenost je nato Margareta z svojo hladilno torbo, polno dobrot, kmalu “pocajtala”. Zaradi bolečine, utrujenosti in pozne ure smo tu tudi zaključili naš današnji izlet.
lep pozdrav
Marjan klančar
Slike

Hits: 2