Izlet na Debeli vrh

Lepo vreme, idealno za planinske pohode se nadaljuje tudi v oktobru. Tako se je tudi v našem društvu osmerica planink in planincev odločila izkoristiti še zadnje lepe dneve za obisk visokogorja. Naš cilj je bil skoraj 2400m visoki Debeli vrh. Krajši dnevi se že kar poznajo. Zjutraj ob zboru je bila namreč še trdna tema. Zaradi velike gneče pri planini Blato je bila zgodnja ura kar potrebna. Morda je trgatev ali še toplo morje odvrnilo nekatere naše planince od večje udeležbe, a moram priznati, da so se tokrat ušteli. Pravljična pokrajina z razgledi kakršnimi se lahko pohvali le naš osvojeni vrh. Naša gostja, vodnica Tina, nam je pa še dodatno, kakor iz enciklopedije, razložila vse vrhove v bližnji in daljni okolici od Triglavskih vršacev do Bohinjskih in dalje proti Italiji.
Naš pohod se je začel pri planini Blato. Po markirani poti skozi Deklico smo po uri in pol prispeli do ene najlepših planšarij Na Lazu. Tu smo imeli krajši počitek in manjši prigrizek za lažji naskok na naš izbrani vrh. Pot se je nekoliko umirila, saj ni bilo več nadležnega kamenja, kateri nam je do tu kar nekoliko oteževal korak, strmina je bila pa zato nekoliko bolj očitna. Z zmerno hojo in krajšimi počitki smo tudi te težave premagali. Skoraj na prvalu nad planino Laz smo skrenili po v levo po nekoliko manj uhojeni potki priti vrhu. V začetku po travnatem terenu, v nadaljevanju pa nekoliko bolj zahtevnem terenu, a se je tudi to v nekaj mestih kar lepo popravilo in mehka trava nas je potem kar odnesla na predvrh Debelega veha. Tu smo imeli tudi daljši počitek in se tudi odločali, če bi nadaljevali še naprej do pravega vrha. Pogled na grapo pod nami ni bil kaj posebno prijazen do nas. A vendar smo našli obhodno potko in z previdnim korakom polnem adrenalina smo le osvojili naš predvideni cilj. Prav veseli smo bili ob tem. In tudi splačalo se je. Kar osupli smo bilo nad razlago vrhov planinke Tine. Kakor iz rokava nam je stresla imena vseh vrhov, ki so bili videni z osvojenega vrha. Po skupnem slikanju smo se potem vrnili nazaj v dolino. A tokrat po drugo poti. čez planino Jezerci in nato Krstenico. Na vrhu prelaza smo morali razgrniti karto, da smo se lahko potem pravilno odločili za spust skozi ruševje in manjše melišče do planine Jezerci. Tudi tu smo dodatno popestrili naš pogled z prekrasno koliso doline pod nami. Vse se je lepo potekalo, le nekoliko nas je prestrašil pogrom nekaj skal ob spustu. Najbrž je bila zaradi tega ta pot bolj zapuščena. V planini Krstenica so že vse pospravili in nam tako ni ostalo kaj drugega kakor nekoliko posedeti in nato nadaljevati v dolino. Vmes smo se nekoliko še ustavili pri lovski koči za še zadnje podlede na prehojeno pot.
Marko je imel že prave halucinacije na kremne rezine v Bledu. In kaj nam je potem preostalo drugega, kakor da si utrgamo še nekoliko časa za obisk znane slaščičarne. A do tu je bila še dolga pot, potrpljenja in počasne skoraj stoječe vožnje v koloni. No, uspešno z skoraj enourno potrpežljivo vožnjo, smo le dočakali naš posladek. Pozno, že v mraku smo tako zaključili na izlet in se veselo poslovili. Za Alenko, Jana, Adrijano, Ivico, Marka, Ireno, Tino in Marjana je bil današnji izlet nenačrtovan dodatek in popestritev k letošnji bogati planinski sezoni.
Lep pozdrav
Marjan Klančar
Slike

Hits: 3