Sončno soboto, kot je bila 11. septembra, bi bilo grešno preživeti v dolini, zato smo se odpravili na Dovško Babo in Hruški vrh nad Dovjem. Ob 7. uri smo krenili iz Ljubljane s tremi avtomobili, Vladka je prisedla v Šiški.
Bolj smo se bližali Dovju, bolj svetlo in lepše vreme je nastajalo. Pripeljali smo se do Ravnen (1200 m), od koder smo pričeli s hojo. Jan, naš pripravnik za vodnika, je razprl zemljevid in nam nazorno pokazal, kje bo potekala naša pot, informacije pa so bile podane vsem tudi v pisni obliki.
Krajši del poti smo prehodili po cesti, potem pa smo zavili v gozd. Oprezali smo za gobami in hitro ugotovili, da luna za rast ni prava. Le Slavica je našla enega jurčka, za večerjo. Po eni uri smo prispeli do koče na Dovški Rožci. Jan je prevzel organizacijo in nam naročil čaje in kave, požigosali smo knjižice in odstopili prostor večji skupini koroških planincev, ki so bili na poti že 4 ure. Hitro smo se bližali vrhu, pa vendar smo se večkrat ustavili in uživali v lepih razgledih. Kot na dlani so bile doline Vrata, Kot in Krma, vrh Triglava je vztrajno zakrival edini oblak, pa Martuljška skupina, Kepa, avstrijski vrhovi in Vrbsko jezero, Golica, Stol, ljubljanska kotlina s Šmarno goro….. Kar nekaj časa smo se zadržali na vrhu nato pa si nadeli nahrbtnike in po bivši graničarski poti-meji odšli proti Hruškemu vrhu. Od daleč smo že videli kapelico, dosegli smo jo v dobre pol ure. Posedeli smo na klopci in zopet uživali v toplem soncu. Narava nam je ponujala borovnice in brusnice. Ker nismo imeli namena nadaljevati poti, smo se predali nabiranju sadežev. Lojzka bo gotovo skuhala mali kozarček brusnične marmelade. Zopet smo se ustavili pri kapelici sv. Izidorja, zavetnika kmetov, pastirjev, živine in od leta 2001 tudi interneta. Na Dovško rožco smo se vrnili po spodnji (levi) poti in pri koči napravili krajši postanek. Pogovor na naslednjih turah je stekel kar sam, tako bosta v tem mesecu, če bo le vreme dovoljevalo, razpisani še dve turi.
Popoldan so sonce občasno zakrili oblaki in postalo je za trenutek kar hladno, zato smo se še v toplem odpravili proti Ravnam. Jan je opozarjal na previdno hojo, posebno v gozdu po koreninah. Bolj smo se bližali avtomobilom bolj toplo je postajalo. Ko smo se preoblekli smo se odločili, da v gostišču napravimo še krajši postanek z analizo današnjega izleta. V prijetnem kramljanju nam je čas, hitro minil in odpeljali smo se na svoje domove.
Lep pozdrav
Alenka Sakelšek
Slike
Hits: 39