Izlet na Fridrigstein in Ledeno jamo

Kakor pregovor iz malega nastane veliko je bilo današnje naše razpoloženje. Po skoraj enournem čakanju avtobusa zaradi prometne nesreče na južni obvoznici in nekoliko oblačnemu vremenu smo vsi dokaj nestrpno pričakovali trenutek odhoda s postajališča. Kljub vsem prigodam in nezgodi pa smo vse to kmalu pozabili. Vodič Franci nam podal napotke in pot proti Pijavi gorici in potem proti Kočevju se je pričela. Modri avtobus nas je potem lepo ubogljivo pripeljal do parkirišča planinskega društva. Že samo sonce, katero nas je pričakalo, nas je vzpodbudilo k bolj prijetnemu razmišljanju. Z Francijem sva si potem razdelila delo in nato smo krenili. Najprej položno, po lepo speljani potki, kmalu nato pa kar bolj strmo, lahko bi rekel kar navpično. Smer nam je kazala markacija v obliki grajskega stolpa. Po enourni zmerni hoji smo prispeli do razvalin grajskega obzidja. Čeprav bolj klavrna podoba gradu, je vseeno vzbudila v nas vzbudila občudovanje do naših prednikov. Grad stoji na markantnem mestu, od koder je enkraten razgled na vso dolino proti Kočevju. Tudi pogled na goste Kočevske gozdove daje odgovor zakaj so si medvedi ta kraj izbrali za svoje domovanje. Iz gradu smo nato krenili v dveh skupinah proti Mestnemu vrhu in nato naprej proti našemu cilju, Ledeni jami. Ena skupina je obiskala tudi Požgani hrib, od koder je tudi lep razgled na dolino Kočevske reke in na Goteniške gozdove. Dare si bo najbrž ta del poti bolj zapomnil. Na spustu je namreč nekoliko nerodno stopil in podrsal ob korenine, kaj hujšega pa ni bilo. Po obisku Mestnega vrha smo se potem družno skupaj odpravili proti Ledeni jami. Sama jama pa je bila preveč zahtevna, da se bi spustili v njeno nedrje. V globini je bilo še veliko ledu in jamarja sta nam odsvetovala ogled le-te. Milka in Srečko sta bila nekoliko nejevoljna zaradi derez, katere sta pustila v svojem avtu. Jama je bila tudi z vrha dokaj markantna in v nas vzbujala občudovanje in tudi spoštovanje. Le peščica si je tako jamo ogledala bolj od blizu, a priti v njeno globino pa nam jama ni dovolila. Kakor da bi nam svetovala: “Le oglejte si na vrhu tablo in videli boste kakšna sem”.
Tako nam je ostalo nekoliko več časa po prihodu v kočo. Tu nas je že čakal topel in slasten odojek. Lepo smo se posedli in kmalu nato se je začelo drugo dejanje našega izleta. Prijetno razigrano družbo je potem podžgal še Janez z svojo kitaro. Rajanje, veselje in prijetno petje je pregnalo še zadnje medvede iz okolice. Super je bilo. Kar težko se je bilo potem posloviti. Vojka je namreč tudi tu nadaljevala z praznovanje svojega abrahama. Tako se nam je pridružila tudi gospodarica koče in tudi ona pridala svojo pesem v dobrimi željami.
Našo vrnitev smo nato začinili še v bistroju Kivi in ne samo od hoje, prijetno, zaključili na parkirišču na Viču. Hvala našemu vodiču Franciju za še en lep izlet po neznanih poteh tudi tega dela Slovenije.
Lep pozdrav
Marjan Klančar
Živjo!
Kljub jutranji nervozi, ko smo zaradi prometne nesreče na obvoznici ostali nemočni na parkirišču Vič, ko je naš avtobus stal v koloni na zahodni obvoznici, se je potem vse obrnilo na bolje. Opravičujem se, če sem ob željeni organizaciji najboljše variante prevoza in čim hitrejšega odhoda,razjezil! Vse planirane vrhove smo osvojili, žal se pa nam ledena plošča pri vhodu v Ledeno jamo brez derez, čelade in cepina, ni dovolila vstopa vanjo. Bilo bi prenevarno in tako je v njej in tudi sicer (ne vem zakaj?) ostala neizpeta narodna »Prišla bo pomlad«. Nam je pa zato naš Janez s kitaro zapel in pomagal pri stoterih pesmih, ki smo jih ta popoldan zapeli tja do devete ure zvečer z zaključkom kar na Pijavi Gorici!Naša Abrahamka Vojka nam je pripravila prijetno presenečenje z vsemi vrstami pijače, pa oskrbnica koče Pri jelenovem studencu, zala domačinka Tereza – Zinka, se je izkazala tako s hrano, kot novimi prirejenimi besedili ponarodelih pesmi, in tudi s presenečenjem ob odhodu za našo slavljenko!!!Ja, pa imeli smo ta pravga šoferja – planinca, Grčarjevega Marjana, saj je prehodil z nami vse poti in še nekaj dodatnih ob iskanju kosmatincev v temačnih kočevskih gozdovih, ki pa so se pred nami skrili v svoje brloge in smo tako ostali, z njimi vred, medijsko neopaženi.
BILO JE LEPO, SAJ SEM S TVOJO PRISOTNOSTJO NA ČUDOVITEM IZLETU TJA GOR NAD KOČEVJE, PREŽIVEL ENEGA LEPŠIH DNI V ŽIVLJENJU.
ŠE ENKRAT HVALA LEPA ZA VSE !
Franci Hrastar
Slike

Hits: 2