Izlet na Grivo in Veliki Lamež

Hodili smo po sledeh Soške fronte. Le sedmerica se je odzvala izzivu dvodnevnega izleta. Posebno bi se pa zahvalil Andreju za odlično vodenje po poteh, ki so še vedno tam daleč za našimi vsakodnevnimi pogledi.
Petkov popoldanski vzpon proti jezeru smo začeli v Lepeni. V dobrih dveh urah počasne hoje smo prispeli do koče pri Krnskem jezeru. Hodili smo večinoma v skupini, le Klus se je nekoliko obotavljal, a je na koncu prav on prvi prispel do koče. Pri koči smo lepo posedli okoli mize, se okrepčali in se seznanili z planom za naslednji dan. Veliko zanimivega o bojih po teh krajih smo slišali. Andrej, naš vodič je namreč veliki ljubitelj zgodovine bojev prve svetovne vojne. Prav prijetno je bilo. Dobri so bili tudi štruklji, katere pripravlja domača kuharica. Z prenočevanjem tudi nismo imeli težav, saj smo bili najavljeni. Soba v kateri lahko spi dvajset ljudi je bila le naša.
Zjutraj nas je pozdravilo lepo sončno jutro. Brez oblačka in tudi dokaj sveže je še bilo. Naprtali smo svoje nahrbtnike in krenili. Mimo jezera in ob njegovem koncu smo zavili desno. Kmalu smo zakorakali na muljatero in se potem po ključu počasi vzpenjali. Sicer je bilo poti bolj težko slediti, saj je bila že kar precej zaraščena. Le-ta nas je nato pripeljala do prvih zapuščin prve svetovne vojne. Prav srhljivo smo se počutili ob misli, da so tu prebivali vojaki kar 800dni. No oficirji so bili nekoliko na boljšem, vsaj tako nam je naš Andrej povedal.
Ni se nam mudilo, zato smo kar nekaj časa porabili za ogled teh ostankov. Vroče sonce nas je pa le nekoliko vzpodbudilo, da smo se potem povzpeli do Rdeče police. To je 1900m visoki preval. Jan in jaz sva se odločila, da premagava še Veliki Lemež. To sva uspela v 50 minuta tako, da se je lahko ostala peterica dodobra spočila. Pot na Lemež je bila dokaj enostavna, le na predelu, kjer se je odkrušila skala smo morali najti obhod. Se je pa potrebno kar nekajkrat povzpeti in nato spusti.
Od prevala smo čez strmo travnato pobočju pristopili na preval Čez Potoče, čez katerega koder vodi lepa, a nekoliko opuščena pastirska pot v dolino. Naš cilj pa ni še bila ta dolina, temveč Griva. Od daleč je prav zanimiva gora. A vzpon nanjo je pa precej zapleten. Ne bom pa rekel težaven. Saj se ji da, z pravilno izbiro poti, lepo pristopiti. Le paziti je potrebno na ozke razpoke med skalami. Ves trud pa je koncu poplačan, ko vidiš te ostanke bojev vojne. Kaverne, strelni položaji in globoko v skalo izklesani jarki so spomenik v pravem pomenu besede. Še kar nekaj časa bi tu porabili, če ne bi v daljavi zagledali temne oblake. Previdno, a ne po isti poti smo se najprej spustili na prelaz Čez Potoče in nato mimo Lovske koče v dolini na Polju do našega današnjega izhodišča. Tu smo počakali, da se je nevihta polegla in nato nadaljevali naš izlet v Lepeno. Tu smo se lepo zahvalili našemu vodiču, potem ob mizi še nekoliko poklepetali, se lepo poslovili in nato prijetno utrujeni in z lepimi spomini posedli v avtomobile.
Lepo je bilo Marjan Klančar
Slike

Hits: 8