Izlet na Kopitnik

Izlet na Kopitnik

Murska Sobota -23St.C, Slovenj Gradec-22st.C, Lj.Brnik-19st.C,….. to je bila današnja popotnica za izlet. Seveda se nismo ustrašili. Nekaj je sicer bilo gripoznih, med njimi tudi Jaka, ki je vseeno prišel. Tako se nas je na postaji zbralo 10. Odpeljali smo se ob 6.50 proti Hrastniku. V Polju in Litiji smo se okrepili še s 4 planinci in prispeli tako v Hrastnik. Tudi tu je bilo hladno. Jutro je bilo jasno in sonce se je že kazalo. Pripravili smo pohodne palice se dodatno oblekli in krenili v breg nad postajo proti Gori. Pot je bila v začetku nekoliko ledena, a če si stopil iz poti je bilo že v redu. Od snežnih padavin ni bilo odjuge, zato je bila nadaljna pot zelo prijetna. Pod nogami nam je prijetno škripalo in tudi dobre volje ni manjkalo. Ob pristnem pogovoru smo po 1 uri in pol prispeli v Gore, kjer smo se okrepili z čajem in dobrotami iz nahrbtnika. Nekoliko nas je spravila iz tira novica o odstopu Tine Maze, a tudi to se dogaja. Drugič bo bolje. Napravili smo še gasilsko sliko in krenili proti Kopitniku. Sedaj se je tudi nekoliko ogrelo tako je bila pot še prijetnejša.
Zimska idila narave je bila nepozabna. Sončni žarki so objemali zasnežene veje smrek. Sama pot pa je bila prijetno zamrznjena in že tudi dovolj zgažena. Iz koče na Kopitniku, do katere smo prispeli po eni uri, se je valil beli dim in tako smo vedeli, da prihajamo na toplo. Zanimivost je bila ta, da so bili WC-ji ogrevani, čeprav so bili izven same koče. Nekateri bi presedeli tam kar nekaj časa. Gospodarica nas je sprejela v stilu, z krofi, čeprav smo morali le-te sami plačati, a tudi kuhanega vina nismo pozabili. Naš slavljenec Pavle nas je častil kar z 3 litri. Vsega je enkrat konec in tako smo se morali posloviti tudi od te koče. Najlepši del poti nas je čakal v spustu proti Rimskim Toplicam. Sneg je bi enkraten. Bil je mehak pršič. Nezmrznjen. Tako je bil užitek, tudi pasti, po mehki beli preprogi. Prav neverjetno, enkratno.
Zame in še za štiri planince pa je bil enkratno tudi kopanje v toplem bazenu toplic.Okolica bazena je bila zasnežena in iz vode se je valila rahla meglica. Samo plavanje v topli vodi in potem v jukuziju nas je tudi okrepilo. Prijetno razpoloženi smo dočakali vlak na postaji in ob 15.40 smo krenili v Ljubljano. Lahko rečem, da je bil izlet nepozaben, katerih si želim če več. Na koncu bi napisal pesem Otona Župančiča katera je bila opisana na salvetih
Beži.. vse beži… Le v dalji planine.
Tam zadaj je naša zemlja zakipela,
zahrepenela, v nebo je hotela,
v višine pognala se kot val,
a v naletu pod zvezdami val je obstal…
Tako strmi zdaj sredi višine
okameneli zanos domovine;
bleste se v daljavi razdrti grebeni,
nad njimi, glej zvezde, čuječi plameni;
ko spi naša zemlja, le ona nad njo
skrbe z menoj, bede nad nočjo…
Lep pozdrav, Marjan

Hits: 2