Izlet na Korošaške slapove in Kamniški vrh

Po včerajšnjem pohodu okoli Ljubljane in izteku na Šmarno goro, sem z veseljem pričakal današnji izlet. Vreme zjutraj dokaj hladno za ta čas. Zbrali smo se v Tivoliju. Nekaj po osmi uri smo krenili proti Kamniku. Večina nas je srečno prispela, le Stane je imel nekaj problemov z policisti. Po jutranji kavici ob trgovskem centru je kolona osebnih avtomobilov krenila proti Klemenčevu. To je vas blizu Stahovice, kjer je izhodiščna točka za današnji izlet. Naš vodič Franci nam je dejal, da se moramo takoj pripraviti za vzpon v hrib. Ker je bilo kar hladno smo nekoliko pospešili korak. No, Dragu ni bilo tako hladno, zato je hodil bolj počasi in normalno, ob razpotju krenil v drugo smer, kakor mi. Posledica temu je bila, da ni videl divjih kotanj in polno-vodnatih slapov potoka. To sicer niso Niagarski slapovi, a pogled nanje je bil vseeno razburljiv. Tudi poznejši vzpon na planino Osredek je vzbudil kar nekaj adrenalina. Na srečo je bil teren suh in s te strani ni bilo bojazni, da bi komu spodrsnilo. Teren je bil namreč zelo strm in zdrs bi bil lahko usoden. Pri planini nas je potem pričakal Drago, naredi nekaj fotk in tako smo skupaj nadaljevali pohod proti vrhu. Naš vodič Franci, je sicer upal, da bo našel izgubljena očala, a želja se mu ni uresničila. Na Planjavi smo se okrepčali. Si ogledali okolico in po dokaj hladnem a suhem vremenu prispeli do našega cilja Kamniškega vrha. Razgled na vrhu nam je podaril kar nekaj novih obzorij. Občudovali smo zasnežene vršace okoli Krvavca, Velike planine in tudi nekoliko zamegljeno dolino s Kamnikom, Domžalami in celo v Ljubljano je segal naš pogled. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, ni bilo vroče, bi rekel ravno pravo za izlete v hribe. Tudi v dolino smo se spustili po zelo strmi a lepo uhojeni poti. Če bi bila pot blatna, bi bila tudi precej nevarna. Tako pa smo varno prispeli do naših konjičkov ter v bližnjem bufetu zaključili današnji prijeten izlet.
Ko, še nekoliko zaspan, pred vzponom ogleduješ vršace, se človek kar težko sprijazni s tem, da se bo potrebno tja gor tudi povzpeti. Vendar vsak korak, proti vrhu postajamo močnejši. Ob pogovorih med seboj in pogledih na prelepe planinske rože ter okolico, se pozablja na težke trenutke, tudi pri tistih, ki so kondicijsko manj podkovani. Hvala tudi Francetu za uspešno vodenje izleta.
Lep pozdrav
Marjan
Slike

Hits: 2