Izlet na Kriško goro

Z dvema avtomobiloma smo se odpeljali proti Golniku, kjer nas je že čakal naš lokalni vodnik Robi, ki mu je Kriška gora skoraj drugi dom. Po kratkem pozdravi na parkirišču, pri bolnici, smo sledili markacijam proti Kriški gori. Pot mimo zadnjih hiš nas je pripeljala na ožji kolovoz. Ker se je pot poravnala smo hitreje hodili in se pogovarjali. Seveda sem gledala markacije, ampak zlomka, če se zaneseš nanje in gozdarji požagajo drevo z markacijo, smo odkorakali mimo prave poti. Robi je takoj opazil, da nismo krenili navzgor, tako smo se vrnili cca 20 m nazaj in nadaljevali pri pravem odcepu. Hitro smo napredovali in prispeli do vasice Gozd. Tu se nam je že odprl greben Kriške gore. Nad vasjo smo si nadeli dereze. Robi nam je na kratko predstavil hojo z njimi. Če smo prej hodili sami, smo na »klasičnem pristopu« srečevali več pohodnikov, nekateri so se že vračali v dolino. Sledili so pozdravi in lepe želje po dobri hoji in počutju. Pri kratkih počitkih ob klopcah smo izvedeli, komu so bile posamezne klopi namenjene: Ivani, kovač Paju, dohtarju, Štefanu…. Prispeli smo do koče, kjer nas je pričakala Jerneja z okrepčilom na pladnju. Hvala! Daljši postanek v koči smo izkoristili za dober Tonkin čaj in ostale dobrote, ki so jih nudili. Ob povratku pa zopet zimska oprema na noge in še gasilska fotografija. Bila je malo slabša vidljivost, vendar smo le uspeli videti posamezne vrhove. Greben Košute se je kopal v soncu in fotoaparat je zabeležil ta pogled za domov. Zanimivost Kriške gore je tudi, da je poraščena s smrekovim gozdom skoraj do koče, na vrhu pa se razprostira bukovna, ostalo pa so pašniki. Po Ovčji poti smo sestopili do Planinskega zavetišča v Gozdu, kjer so nam postregli z dobrimi kremnimi rezinami. Do avtomobilov smo prispeli dobro razpoloženi in z lepimi vtisi z našega izleta.
Lep pozdrav
Alenka Sakelšek
Slike

Hits: 4