TEHNIČNO POROČILO:
DATUM IZLETA: 21.10.2012
KRAJ: Krn in Batognica
GORSTVO (POKRAJINA): Julijske Alpe, Krnsko pogorje
DOLŽINA IZLETA: enodnevni
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 13
VODNIK: Jan Skoberne,
POMOČNICA: Alenka Sakelšek
ČAS ODHODA IZ lJUBLJANE: 5.00
IZHODIŠČE (nadmorska višina): Kuhinja pod Krnom, 960m
ČAS PRIČETKA HOJE: 08.05
ČAS HOJE PO ODSEKIH:
Planina Kuhinja – Koča na Krnu 3.30 ur
Čez Krn – na Batognica: 45 min
Batognica – Jezero v Lužnici: 1,30 ure
Jezero v Lužnici – Planina Leskovica: 1ura 30 min
Planina Leskovica – Kuhinja: 30min
SKUPEN ČAS HOJE : cca. 6,5 ur skupaj z počitki 8,5 ur
ČAS ZAKLJUČKA HOJE: 16.30
PREHOJENI VIŠINSKI METRI: 1253m + 100m
ZAHTEVNOST POTI: lahka, nezahtevna
KVALITETA OZNAČENOSTI POTI: dobra
VREMENSKE RAZMERE: Pretežno sončno , toplo jesensko vreme
NEVARNOSTI NA POTI: načeloma jih ni bilo, le po pri vzponu na Botognjico je bilo potrebno nekoliko previdnosti
ZANIMIVOSTI NA IZLETU: Razgled z vrha Krn – fantastični. Na vrhu tudo Rožca
Krn je z višino 2244 m najvišji vrh Krnskega pogorja, pogorja, ki se strmo dviga nad osrednjim delom reke Soče. Z vrha, na katerem se nahaja razgledna plošča, se nam odpre lep razgled, ki seže od Jadranskega morja, prek Matajurja in Breginjskega oz. Kobariškega Stola do Kanina. Na severno in vzhodno stran, pa se nam odpre lep razgled na najvišje vrhove Julijskih Alp. Med prvo svetovno vojno so se tu dogajali največji boji.
KRATEK OPIS POTI:
V tretjem poskusu našega društva za osvojitve Krna, so se izpolnile planinske sanje. Pravo poletno vreme brez oblačkov in prepiha. Zgodnja ura zlata ura je bilo moto ob odhodu iz Ljubljane. Po dolgi 3 urni vožnji smo že ob dnevni svetlobi odhiteli proti strmemu pobočju Krna. Hodili smo v glavnem v skupini v zmerni hoji, tako da so tudi najpočasnejši imeli moralno oporo pri premagovanju strmine. Pri spusti nas je razveselik Drago, ki je odšel naprej, vendar se je potem vrnil z polno malho hladne vode. Vročina je namreč zahtevala svoj davek in je nekaterim zmanjkalo pitne vode.
Pot na Krn je bila sprva zložna, nato pa se občasno bolj strmo vzpenja po travnatih pobočjih, ki so pregrajena s pašnimi ograjami. Pot, ki nekajkrat preči slabšo gorsko cesto nas po približno 40 minutah hoje pripelje do starega vojaškega zaselka na planini Slapnik.
Pot naprej še nekajkrat preči cesto, pri planini Zaslap, kjer se konča cesta. Pot nato v zmernem vzponu po travnatih pobočjih preči nekoliko v desno, nato pa spet v levo do neoznačenega razpotja poti na predelu imenovanem Leger. Nadaljujemo naravnost do jugozahodnega grebena Krna (pot desno gre na Krnsko škrbino). Ko nas pot pripelje na greben se nam odpre lep razgled na Matajur in Kobariški Stol in dolino reke Soče. Široka pot se nato vzpenja ob grebenu v cik cak ovinkih (v ključih). Gomiščkovemu zavetišče na Krnu se vse bolj približujemo, a do njega imamo še kar nekaj hoje. V zadnjem delu vzpona do zavetišča pot postaja vse bolj kamnita a še vedno zelo široka. Od zavetišča nadaljujemo v smeri Krna katerega dosežemo po desetih minutah hoje po vršnem kamnitem pobočju gore. Z vrha smo se spustili v Škrbino in po stopnicah do kamnitega vrha Batognice. Po razgledni poti po vrhu Botognjice smo se spustili na Prag in nato proti jezeru Lužnica. Nadaljevali smo v začetku še kamniti poti nato pa vse bolj travnatrem zelo strmem terenu do planine Leskovica in nato še do planine Kašna ter nazadnje do našega izhodišča planini Kuhinja. Tu smo obiskali tudi planšarijo, kjer smo zaključili naš izlet.
Pri opisu poti sem uporabil tudi tekst s “Hribi .net”
Zemljevid poti
Lep pozdrav
Marjan klančar
Slike
Hits: 91