Izlet na Mavrinc

Za zaključek letošnjega visokogorskega pohodništva si je PD iskra izbrala prijazen in lepo dostopen vrh Mavrinc, ki se vzpenja nad Kočo pod Gozdom ob cesti na Vršič. Lepa vremenska napoved je privabila, za naše razmere, izredno veliko navdušencev naših planin. Tako se nas je v Tivoliju zbralo kar 20 in potem še Klaus v Vodicah. Mirno vožnjo do Kranjske gore in potem proti Vršiču smo zaključili pri Koči pod Gozdom. Od tu smo šli najprej nekaj metrov po asfaltu in nato skrenili levo v gozd. Kar takoj je bilo potrebno “zagristi” navkreber. Vojka nas je komaj dohajala, a se ni pustila. Z nekoliko trme in ponosa je vztrajala in tako smo skupaj prispeli do prevala. Hodili smo v glavnem po gozdu in le tu in tam se je prikazala kakšna svetloba obsijanih sten bližnjih vrhov. Pot iz prevala na Kuhlovo Glavo pa bila obraščena z gostimi borovimi grmiči. Kar hud je bil Drago, potem, ko je zvedel da tudi drugi vrh, na katerega smo šli ostali, ni bil tako daleč. Šli smo namreč na Kuhlekovo glavo, a Drago in Vojka pa le na Mavrinc. Upravičeno sta se hudila, saj je bil od te Glave izredno lep razgled. Tako smo se kar nekaj časa pasli ob stenah Prisojnika, Jalovca, Mojstrovke z Hanzlovo steno in še veliko drugih bližnjih vrhov. Mene je pa posebno impresionirala bela cesta na Vršič. Hodiš tako gor in ko si na vrhu, je potrebno nazaj. Ja, tako je prav in tako smo tudi mi storili. Saj smo imeli pred seboj še Mavrinc, ki nas je čakal tam doli. Prav pohleven se nam je zdel. Ko pa smo stopili nanj je pa bil tudi ta trud poplačan. Še eno prečudovita slika se je prikazala. Izredno lepo vreme pa je tej podobi dajalo poseben čar. Posebno lepo je bilo videti Špik z svojim meliščem. Po skupinski sliki in ko smo se “nasitili” prečudivitih pogledov smo se spustili po isti poti v dolino, do ubogljivi jeklenih konjičkov. Ti so nas potem zapeljali še do ogromnih zrezkov in seveda domov. Kaj več pa iz priloženih slik na spletu. Čez 3 tedne(3.11.) pa na Paški Kozjak, a ne!!
Lep pozdrav
Marjan Klančar
Slike

Hits: 5