Izlet na Ojstrico

Zjutraj, na zboru Tivoliju, nas je lepo presenetil Jaka z kombijem. Naša vodnica Alenka nam je podelila zemljevid poti in nas razporedila po avtomobilih. Z kombijem in še s štirimi avtomobili smo se tako odpeljali proti Černivcu in nato po prašni cesti proti planini Podvežak, od koder smo začeli naš današnji pohod na Ojstrico. Pri Podvolovjeku se nam je pridružili tudi Lado z planinkami iz PD Vojnik.
Velika gneča na parkirišču pod planino je obetala prav prijeten izlet. In res. Zelena ter z pisanimi dišečimi cvetovi prekrita in vrtačami prebodena pokrajina na nas je spremljala skozi celotno pot do Moličke peči, kjer smo se razdelili v dve skupini. Ena skupina – deveterica, je šla po Slovenski poti takoj do koče na Korošici, druga, ostalih šturinajst pa po vzhodnem grebenu na vrh Ojstrice. Z varno hojo in z počitki smo srečno prispeli na vrh v dveh urah. Čarobno delo narave naravno okno, prepadne stene sosednjih gora, idilika Robanovega kota in nenazadnje razgled na vrhu, vse to in še več je bilo poplačilo za naš trud.
V dolini pri koči so nas nestrpno čakali naši planinci in planinke z lažje poti, ki so skoraj štiri ure uživali v prijetnem sončnem vremenu. Četverica se je odpravila celo odpravila na vrh. Ko sta se skupini pri koči združili smo nadaljevali naš pohod, v bistvu vrnitev k našim avtomobilom. Ponavadi je pot vrnitve večinoma v dolino, a tokrat je bila ta bolj pestra. Premagati smo še dva nekoliko večja vzpona, si ogledali tudi srčasto jezero Vodotočnik. Počitek ob jezeru se je kar dobro prilegal. Vroče sonce je nekatere že dodobra zdelalo in so komaj čakali na konec poti. Po delnem brezpotju in lepo uhojeni potki smo potem le prispeli do planine in naših avtomobilov. Še prijetno slovo in obljuba, da se kmalu spet srečamo.
Lep pozdrav
Marjan Klančar
Slike

Hits: 4