Izlet na Paški Kozjak

Prijetno je zjutraj poležati eno uro dlje. Sicer je to že nekoliko obrabljena fraza, saj je stara že cel teden. Pa vseeno, zjutraj ob odhodu, je bil že beli dan. Po strogem opozorilu, da ne bomo čakali zamudnikov, so vsi prijavljeni prišli pravočasno. Tako smo nekaj minut celo pohiteli z odhodom. Po prijetni vožnji po avtocesti, smo kmalu skrenili na lokalno proti Vitanjem. Nekaj ovinkov smo naredili naknadno, ker smo iskali bližnjice, kar seveda niso bile, se je nekoliko podaljšala vožnja. No nič ne de. Po kavici smo potem vzeli palice v roke in ruzak na hrbet ter jo lepo v skupini mahnili najprej po cesti, nato čez travnik in dalje po markirani potki po gozdu. Večkrat smo prečkali cesti ter prispeli do lovske koče pod vrhom. Tu smo se okrepčali in napili osvežilne pijače ter krenili proti našemu našemu najvišjemu cilju 1273m visokem Basališču. Vrh ni bil ravno najbolj odprt za razglede in zato se tu nismo kaj dosti zadržali. Po skupinskem slikanju smo tako odrajžali, prehodili celoten greben Paškega Kozjaka, prečkali tri vrhove in tudi veliko travnato jaso ter prišli do vasi Paški Kozjak. Večina poti je bila nekoliko posajena z skrivnimi skalami pod jesenskim listjem. Potrebna je bilo pazljivo stopati in to ne levo ali desno, ker so bili na obeh straneh kar globoki previsi. Vsaka nepazljivost bi bila hudo nevarna. Vse se je izšlo lepo brez problemov. Tudi naknadni skok na bližnji Špik smo varno izpeljali. Prav tu, na Špiku je bil poplačan naš trud z lepimi razgledi v dolino, na Šoštanjsko elektrarno, Uršljo Goro in potem še nekoliko dalje do Pece, do zasneženega Pohorja in še kam se bi videlo, če ne bi bilo preveč zamegljeno. Naš končni cilj pa je bila Koča na Paškem Kozjaku. Tu smo se najedli bograča in jote seveda z sladkim zeljem. Še to, izleta se je udeležilo 18 panincev oz. planink. Potrudil se je tudi naš šofer Branko ne samo z lepo vožnjo, čeprav bi pred Velenjem kmalu čez na novo narejen rondo zapeljal, tudi z prisotnostjo na začetku pohoda, da je Jaka, ker je imel danes boljšo polovico s seboj, pil jogurt, kar do sedaj ni bilo videti v njegovih rokah, da je Ivan Garbajs častil z refoškom, ker je užival že tretji dan v zasluženem penzionu, da so nam v koči na Paškem Kozjaku štirje planinci, od katerih je imel eden kar častitljivih 78 let, zapeli nekaj prečudovitih pesmi, dve od njih tako lepo odpete, da so ti kar zagomazeli mravljinci po koži, da seveda nismo mogli mimo Trojan, da nebi nakupili krofe in, da je današnji vodnik Hrastar spet prišel na svoj račun, ko je prisotne obveščal o mimo bežečih mestih, vrhovih.
Nekaj dodatnih stavkov prispeval tudi Drago
pa lep pozdrav, do naslednjega izleta v Prlekijo, katerega bo vodila Marija;
Marjan Klančar
Slike

Hits: 3