Izlet na Skuto(2532m)

Dokaj zgodaj smo se zbrali pod Halo Tivoli. A za Dareta je bilo to še prepozno. Saj je odšel z svojima še pol ure pred nami. Le za en avto se nas je tako zbralo. V Kam. Bistrici se nam priključila še trojica. Sedmerica nas je potem začela pohod proti Skuti. Najprej po lovski poti čez Žmavcarje, nato pa mimo bivaka pod Skuto do severne stene mogočne Skute. Sami klini in nekaj jeklenic nas je pozdravljalo in nam svetovali previdno vzpenjanje. Skoraj 300m stene smo prelezli v glavnem po štirih in splačalo se je. Lepo vreme in lep razgled po okolici je bil skoraj pravljičen. No, na vrhu je bilo kar nekaj ljubiteljev Skute. Za žig je bila že prava vrsta. Ravno, ko smo prispeli na vrh, sta se nam priključila tudi Janez in Dare, katera sta šla najprej na Cojzovo in potem mimo Bivaka pod Grintavcem. Veselo smo se pozdravili in naredili tudi skupinsko fotko. Za čas malice smo si izbrali sosednji vrh Štruce, kjer ni bila taka gneča. Tudi spust v dolino je potekal mimo te znamenite gore. Vrh namreč prava oblika štruce in je z naše poti lahko in hitro dostopna. Ob obilnem prigrizku in klepetu smo se le poslovili od nje in nadaljevali mimo Škrbine po zelo krušljivi poti pod steno Štruce. Vmes smo občudovali gladke in značilno oblikovane skale omenjene gore. Vse se je lepo izšlo in kmalu smo, preko Velikih podov, z ledeniškimi skalami in mnogimi jamami razčlenjeno pokrajino, prišli do bivaka pod Grintavcem. To je 3-nadstropni stolp, kjer je notranjost zelo zgledno urejena. Skoraj tako, kakor kakšna koča, le da je prenočišče zastonj pa pivo si moraš sam prinesti iz doline.
Počitek ob bivaku je bil časovno kar razkošen. Za debate in občudovanju narave smo smo si vzeli kar pol ure, tako da smo že ugotavljali, da nas nekoliko preganja čas. Tudi naš predsednik, kateri nas je čakal pri koči je bil najbrž že kar nestrpen. Tudi ta del poti do koče je bil na mestih nekoliko zahtevnejši, saj smo morali preči z klini in jeklenico opremljeno, sicer kratko steno Malega vrha. Od tu naprej pa skozi vratca po travnatem terenu do koče. Prepiha ni bilo in tudi pri koči je bilo lepo toplo. Tu smo se pozdravili z predsednikom našega društva, Dušanom saj zaradi pred kratko operiranim očesom še ni bil sposoben za večje napore. Tudi pri koči smo se zadržali kar lep čas. Nekoliko smo tudi zmanjšali zalogo piva v koči. Tudi tu smo na koncu naredili fotke in počasi v koloni sestopili v dolino. Srečni in zdravi tudi brez žuljev smo se potem še analizirali v domu v Kamniški Bistrici. Zahvalili smo se tudi članom drugih PD – Robiju, Petru in Dragu za sodelovanje na našem izletu.
Lep pozdrav
Marjan Klančar
Slike

Hits: 5