Izlet na Tosc

Kakor je običajno je bila vremenska napoved za konec tedna dež in nevihte. Vendar smo se odločili, da z odpovedjo še malo počakamo. In res splačalo se je. Po dežavni soboti smo doživeli lepo a hladno nedeljo. Zgodaj zjutraj smo se zbrali v Tivoliju in v uri in pol prispeli do Rudnega polja in še nekoliko naprej do parkirišča.
Od tu smo začeli tudi naš pohod. V pol urni hoji najprej do planine Konjščica, nato z manjšimi počitki za pijačo in oglede do Studorskega prevala. Sonce in veter ter oblačnost so nas spremljale vse do vrha. Po spustu s prevala in nato po Slovenski trasverzali in po obhodu Velikega Draškega vrha smo prispeli do odcepa vzpona na sam Tosc, kamor smo prispeli v cca 3 urah in pol. V začetku je teren dokaj strm, vendar travnat, a se je pozneje nekoliko spremenil v bolj skalnat. Proti vrhu je začel pihati tudi močan veter. Zaradi močnega vetra in mraza se na vrhu nismo dolgo zadrževali. Tako le požigosali in se poslikali. Prostor za počitek in malico pa smo zbrali nekoliko nižje v kotanji, čeprav je bilo tudi tu bolj zimsko.
Dobre volje zaradi osvojenega cilja smo se nato vrnili po isti poti nazaj. Pri spustu iz Tosca smo srečali Primorce, katerih večina je bila z kratkimi rokavi, mi pa na sebi z vsem možnim orožjem za mraz. Prepričevali smo jih, da se oblečejo, a njihov odgovor je bil, da so navajeni burje, vseeno pa smo vedeli, da se bodo na vrhu tudi oni nekoliko tresli od mraza.
Po planu je sledil tudi vzpon na Ablanco, vendar ko smo prišli do podnožja gore, se je večina premislila. Na krušen teren in nevarno brezpotje se je tako podala le trojica, ki je vrh tudi osvojila. Ostali pa so previdno nadaljevali pot v dolino. Skupaj smo se spet dobili na planini Konjščica, kjer smo se naužili dobrega kislega mleka in tudi ajdovi zganci in štruklji so se nekaterim lepo prilegli. Pred odhodom iz planine smo se še poslikali in se počasi odpravili proti parkiranim avtomobilom. Za konec so sledile še okusne hrustljave ribe pod viaduktom pri Naklem.
Lep pozdrav
Marjan
Slike

Hits: 4