Izlet na Učko l.2007

Nepozaben je pogled z višine več kot 1000m na morje in bližnje otoke. To smo doživeli planinci in planinke našega društva.
Še trdna noč je bila, ko smo se začeli zbirati pod Rožnikom. Nekoliko nejevolni smo bili na redarje, ki nam niso pustili parkirati na običajnem mestu. Tako smo si morali, vsak po svoje poiskali parkirni prostor za naše avtomobile. Dve odpovedi so razveselile Jakata, da se nam je lahko priključil. Le škoda je bila za eno še prosto mesto v avtobusu. Z manjšo zamudo smo potem na Viču pobrali Slavca in njegovo opremo za poznejši zabavni konec izleta v avtokampu Medveja. Cesta je bila skoraj prazna med našim potovanjem. Tudi na meji ni bilo zastojev in tako smo lahko skoraj po planu začeli naš pohod na Učko, katera se je prikazovala tam v daljavi nad nami. Marko je tudi uredil vse potrebno za parkiranje našega avtobusa v avtokampu.
Skoraj vsi smo jo potem mahnili za Markotom po novi nam neznani potki proti našemu cilju. Lepo speljana in označena potka nas je kmalu pripeljala na tako višino, da smo se že kmalu začeli napajati z čudovitimi morskimi pajsaži po nami. Dobri poznavalci rastlin, kot so Boro in Lojzka pa so nam razlagali katera roža ali drevo je bolj zdravilna. Tudi nekaj gob smo nabrali. Bila je to torej tudi prava ekskurzija o spoznavanju ugodnih učinkov sredozemskega rastja za naše zdravje. Vse to in še več nam je kratilo čas do vrha. Pod vrhom smo z srhom spremljali gorske kolesarje, ki so se skoraj akrobatsko spuščali po strmini in tako nam je kar zastajal dih ob njihovih vragolijah. Vse se je tako po štirih urah nenaporne hoje lepo končalo in tudi spigadol na vrhu nam je vsem kar ugodno teknil. Po okrepčilu in slikanju ter nekoliko daljšem počitku je prišel tudi čas slovesa prijetnega druženja z našim visokim ciljem. Tudi potem spust do avtobusa, kateri nas je čakal ob koči na Pogledu je bila pravi sproščujoči sprehod po gozdu. Nekoliko neučakani, ob misli na kopanje v morju, smo se potem naložili v avtobus, ki nas je po pravi ovinkasti cesti pripeljal na izhodišče v avto kampu. Tu smo potem vse uredili za gobarski piknik. Le jaz in Jan smo imeli toliko poguma, da smo se nekoliko namočili v osvežujočem morju. Pravi posladek oziroma pika na “I” našega izleta je bilo to. Tudi, pražene gobe katere je pripravil Slavc so bila pravo darilo za Zvonkin rojstni dan. Ne bom pozabil tudi naša heroja Srečkota in Milko. Bila sta namreč zmagovalca tekme “Sto Slovenskih vrhov”. Tako sta dobila visoko priznanje PZS ob priložnostni slovesnosti v središču Slovenje GEOSSU. Tuda naše darilo, za njegov osebni praznik, je bilo tudi naše skupna čestitka ob njegovem podvigu. Čestitamo.
Prečudoviti dan z veselim rajanjem se je za nas zaključil ob mraku. Vse to in še posebej okusno pripravljene gobe, ki so se topile v ustih kakor med ter veselo razposajeni, smo ob zaključku že izdelalovali plane za prihodnja naša vesela srečanja, pridite, ne bo vam žal.
Še predvideni letošnji izleti: 7.10. kostanjev piknik(SLAVC); 13.10.ali 20.10 Mavrinc(STANE); 3.11. Paški Kozjak(HRASTAR); 17.11.Prlekija(MARIJA) itd…
Lep podrav Marjan
Slike

Hits: 3