Izlet proti Jeruzalemu

Izlet proti Jeruzalemu in do Ivanjkovcev

Zjutraj ob 6.55 uri je skupina 25 planink in dveh planincev vstopila na  enonadstropni vlak, ki nas je odpeljal do Zidanega mostu. Sledil je prestop na Štajerca in se tako peljali do Pragerskega. Tu je bil daljši postanek, zato smo zavili tu v bližnji bar, kjer smo si lahko naročili kavo ali čaj in tričetrt ure počakali do vlaka, ki je pripeljal iz Maribora za Ormož.  Tu je bil mali časovni problem, ker je iz železniške postaje do avtobusne kar nekaj metrov in ob 5 minutni zamudi vlaka sem bil kar nekoliko zaskrbljen. Imel sem že B plan, vendar je planinka Ivanka , ki je iz teh krajev uredila, da nas bi avtobus počakal. V Ormožu smo se tako  hitro odpravili proti avtobusni postaji, kjer nas je že čakal lokalni avtobus in nas zapeljal do izhodišča našega pohoda do Libanje.

Po kratki predpravi smo se od tu najprej na kratko ob glavni cesti po gosjem redu podali do križišča in potem desno v hrib. Slikovita pot je bila pred nami. Pot je bila vseskozi po lokalnih cestah, kjer pa skoraj ni bilo prometa. Med hojo smo lahko opazovali gričke in doline polne nasadov vinske trte in tudi sadja. Ob pogledih na pokrajino smo kar pozabili na trdno podlago asfalta. Po skoraj dveh urah hoje in mimo stoletnega kostanja smo le prispeli do Jeruzalema, kjer smo nekoliko postal za ogled tukajšnjih znamenitosti. Kaj veliko časa pa nam ni bilo  na razpolago, saj smo imeli pri gostišču Taverna postanek za okrepčilo in vlak v Ivanjkovci, ki nas prav zagotovo nebi čakal.   Vseeno pa ob bolj počasni hoji in bolj pogostimi postanki smo lahko uživali ob pogledih na neznano pokrajino, ki se je kakor valovi morja naslikavala v naših očeh. Za popestritev pohoda proti železniški postaji smo si lahko ogledali deželo škratkov in kipov raznih eksotičnih živali .  Tu je bil tudi del poti skozi gozd, kjer so bili nasadi kronc.

Pohod smo tako končali pri železniški postaji po prehojeni nekaj več kot  tri urni poti.  Vlak je bil točen in v Pragerskem smo se presedli na regionalen vlak, ki nas je ob 19 uri pripeljal v Ljubljano. Res , da je bilo kar nekaj vožnje, prestopanj in čakanja, a je bilo  s prijetnim izletom po slikovitih goricah in prijetni družbi  vse poplačano.

Še nekaj o teh krajih o deželi klopotcev, dobrega vina in prijaznih gostoljubnih domačinih.

Jeruzalem je naselje v Občini Ljutomer.

Jeruzalem je najvišji vrh v okolišu, na nadmorski višini 341 m. Ob jasnih dnevih pogled seže celo do Blatnega jezera.

Danes je Jeruzalem slikovita vasica, ki je nastala okrog Marijine cerkve iz leta 1652, leta 1700 pa so cerkvi dodali še zvonik. Na severni strani se cerkve drži kapela svete Ane. V cerkvi najdemo bogat oltar. V njej najdete podobo matere božje, za katero pravijo, da so jo križarji prinesli seboj naravnost iz svete dežele. Ob cerkvi stoji dvorec Jeruzalem, ki je danes preurejen v butični hotel z bogatim botaničnim vrtom, vrednim ogleda.

Zgodovina Jeruzalema sega daleč nazaj. Tu so se prvi ustavili Rimljani, ki so v te kraje prinesli vinsko trto, kasneje so prišli križarji in romarji, ki so se vračali s pohodov v Sveto deželo. V začetku 13. stoletja je Friderik Ptujski podaril viteškemu redu križarjev ozemlje okoli Velike Nedelje z Jeruzalemom. Ti so poskrbeli za duhovni in kulturni razvoj domačinov in jih učili tudi vinogradništva. Ne nazadnje so tukaj pustošili Turki, ki so se vračali iz osvajanj na zahodu. Leta 1664 so pogumne prleške ženske ugnale turško četo, ki se je prek Jeruzalema vračala iz bitke pri Monoštru. O tem še zdaj priča krajevno ime Babji Klanec. Iz novejše zgodovine je znan po ustanovitvi vinske zadruge.

V višjih legah so zaradi izredno ugodne lege in zelo ugodnih podnebnih razmer terasasti vinogradi, pod njimi sadovnjaki večinoma jablan in nekaj gozda.

Jeruzalem je ena najpomembnejših turističnih točk. Ob Marijini cerkvi je nekdaj stala Fischerauerjeva graščina, ki je leta 1907 pogorela, zdaj pa je tu dvorec v katerem je gostišče s 300 let staro obokano kletjo, zraven pa bogat arboretum z eksotami, drevesi, grmovnicami in trajnicami. Ob cesti Jeruzalem – Mali Brebrovnik stoji pravi kostanj izjemnih dimenzij imenovan tudi turški, naravna vrednota državnega pomena

Klik na sliki za ogled albuma s pohoda.

20230315_110003
skupinska

Visits: 45