Izlet proti Ilovi Gori

Namesto jutranje kavice v kakšnem lokalu, smo bili danes jutranje pogostitve deležni doma pri našem vodiču Jaki v Mali vasi pri Grosupljem. Kljub zgodnji uri sta nas več kot dvajset izletnikov pričakali Andreja in Irena z aperitivom po izbiri, kavo, piškoti in domačim čajem. Nazdravili smo Jaki, ki je pred kratkim praznoval rojstni dan in se po slabi uri kar težko odpravili na pot. Do izhodišča pohoda – pri domu Lovske družine Taborska jama na Kremenci smo se zapeljali z avtomobili. Tu se je pričela naša »planinska« pot, ki nas je vodila na Limberk, Stari grad, nato smo se spustili do vasi Čušperk, krenili proti Ilovi gori, vendar smo si jo zaradi časovne stiske ogledali le od daleč in skrenili levo do Zatočnih jam. Pot smo nadaljevali po Radenskem polju, se povzpeli še na Kopanj, nakar smo se usmerili nazaj proti izhodišču. Večji del poti nas je vodil poznavalec vseh gozdnih poti in vrhov v tej okolici, Jakov znanec iz šolskih klopi Jože, s svojim zvestim štirinožnim prijateljem. Za nadaljevanje poti smo dobili dobre napotke, a smo se kljub temu znašli na križišču gozdnih poti, ko smo začeli razpravljati ali je prava smer levo, desno ali naravnost. K sreči smo prav takrat srečali spet nekaj Jakovih znancev, ki so nas napotili v pravo smer. Po 6 urah od pričetka hoje smo ponovno zagledali lovski dom na Kremenci. Tam pa so nas pričakali Andreja, Irena in mlada harmonikarica Tamara. Zelo so nam teknile krvavice in pečenice, ki jih je naredil sam mojster Jaka. Ob dobri kapljici in spremljavi harmonike smo še zapeli nekaj domačih in se zmerno utrujeni poslovili od prijaznih gostiteljev ter se odpeljali proti domu. V Ljubljani nas je pozdravil dež, mi pa smo bili prav zadovoljni, da smo tudi ta izlet po lepi in zanimivi okolici Grosupljega opravili v lepem vremenu in prijetnem druženju.
V nadaljevanju še opis obiskanih točk:
Limberk
je 687m visok vrh, ki se nahaja južno od Grosupljega, točneje nad vasjo Predole. Z vrha na katerem se nahaja vpisna skrinjica z žigom zaradi gozda ni razgleda.
Stari grad oziroma grad Čušperk
se nahaja zahodno od vasi Čušperk. Danes so od gradu vidne le še ruševine. Zgrajen je bil v 12. stoletju in sodi med najstarejše gradove na Slovenskem. Na gradu je bilo deželno sodišče, ki je imelo veliko sodno pristojnost. Po nekajkratnih kmečkih uporih in velikem potresu so Turjačani v 17. stoletju zgradili nov grad v Čušperku. Razgled od gradu je zaradi poraščenosti omejen le proti severovzhodu, kjer lahko lepo vidimo bližnje hribovje. Ob ruševinah gradu pa se nahaja tudi vpisna skrinjica in žig.
Radensko polje
je dolgo približno 4 in široko 1 kilometer, njegova skupna površina pa znaša 4 km². Kraško polje leži na nadmorski višini 224 metrov.Ima skledasto obliko z izravnanim dnom ter izrazito višjim obrobjem, vode pa z njega odtekajo v kraško podzemlje. Sredi polja se 70 metrov nad ravnino dviguje dolomitni osamelec Kopanj.
Kopanj
premore strateško lego in je vsled tega nekdaj, tako v prazgodovini kot v času turških vpadov, varoval prebivalce krajev, je danes priljubljena izletniška in kulturna točka. V leto 1433 sega najstarejši znani zapis o Marijini cerkvi, ki označuje vrh griča. Njen kaplan je bil med drugim v 19. stoletju stric slovenskega pesnika Franceta Prešerna Jožef Prešeren . Pri njem je mladi Prešeren prebival v letih 1808 do 1810. Severno pobočje Kopanja je mesto izvira Marijinega studenčka, ki naj bi imel po ljudskem prepričanju nadnaravne moči. Studenec naj bi presahnil le v času velikih katastrof (npr. med 2. svetovno vojno)
Hidrologijo območja sestavljajo zlasti tri reke. Reka Dobravka se vije slab kilometer preko kraškega polja ter nato ponikne. Obe pravi kraški reki, Zelenka in Šica, izvirata v kraških izvirih na robu ter prečkata Radensko polje od zahoda proti vzhodu. Zelenka se preko polja vije 2 kilometra ter v sušnih obdobjih presahne. Šica pa izvira v dveh izvirih ter s svojimi okljuki napravi 3 kilometre dolgo pot. Ob visokih vodah se vsi trije tokovi polja združijo ter odtekajo v Zatočne jame v jugovzhodnem kotu, v nekaterih primerih, ko odtok ni dovolj hiter, pa nastane kraško jezero, ki sega vse do prvih hiš v vasi Velika Račna.. Vse vodovje, ki ponika na vzhodnih robovih polja, zatem podzemno potuje do izvirov reke Krke, ki so po zračni liniji oddaljeni okoli 5 kilometrov.
Slike

Hits: 3