Izlet proti Medvedji jami in naprej do Kompotele

Iz spodnje postaje gondole na Veliko planino smo krenili z avtomobiloma po dolini potoka Korošica, po precej utrujeni gozdni cesti, dokler se je dalo. Razrita cesta od hudournika pred nami nam, pa nam je kmalu preprečila nadaljevanje poskakajoče vožnje. Konec poti je bilo to za naša avtomobila. Tako smo nekoliko pred načrtovanim parkiranjem odpravili peš proti našemu cilju. Začetek poti je bil nekoliko zakrit z zarasčenim grmovjem, a smo jo po ogledu vseeno razkrili. Bila je to lepo urejena in utrjena lovska potka z veliko ovinki, podobni mulateri. Videlo se je, da so bili lovci bolj za položne strmine. Najprej smo tako prišli do Lovske koče.Tu smo se okrepčali in nato nadaljevali še naprej po ozki a lepo uhojeni potki do odcepa na Medvedjo jamo. Ta odcep smo sicer nekoliko zgrešili, a ga nato kmalu spet našli. Do jame smo tako prišli z manjšo bližnjico. Sama jama ni ravno velika, saj smo njen konec lahko videli iz vhoda. Bila pa je varno zavetišče za medvede, ki so nekdaj tu prebivali. Po ogledu jame in pokrajine nad nami smo pot nadaljevali kar počez proti vrhu Mokrice. Za tja gor ni bilo ravno potke, zato pa smo cilj videli in tako smo varno po strmem grebenu le prisopihali na sam vrh. Za ogled okolice in nekaj za okrepčilo smo si le vzeli nekaj časa. Črni oblaki, ki pa niso narekovali kakšnih večjih padavin so nas kar vzpodbudili k nadaljevanju našega potepanja. Najprej smo se povzpeli na Kompotelo. Tudi od tu je bil krasen razgled po bližnjih in tudi daljnih gora, celo tja do Snežnika se je videlo. Tudi črni oblaki so se počasi razjasnili in toplo sonce nas je potem grelo tja do doline. Iz planine pod Korenom sem sam še skočil na Košutno, tako da so si ostali lahko nekoliko bolj spočili od kar dolge hoje. Iz planine pa smo se spustili po bližnjem grabnu proti našemu izhodišču. Tu nas je čakalo kar nekaj dela z obračanjem avtomobila. Zaradi razrite poti ni bilo prostora na pretek pa tudi jarek ob robu ceste je bil kar globok. Z manjšim manevriranjem je našemu vodiču Milanu le uspelo avto obrniti in tako smo lahko uspešno zaključili naš izlet. Za posladek smo se tudi ustavili ob potoku in si nekoliko osvežili noge v mrzli studenčnici. Ob dobro pečeni ribi in hladnem pivu smo se tako razšli do našega naslednjega izleta.
Današnji izlet je bil izpeljan v sodelovanju PD Domžale oz. njenega vodnika Milana, ki nas je varno vodil po nemarkiranih poteh, za kar se mu lepo zahvaljujemo.
Lep pozdrav
Marjan Klančar
Slike

Hits: 4