Izlet v neznano 2006; Na Orle – Zadvor

V nedeljo zjutraj, ob osmih smo se zbrali, nas 13. Le naš vodič, Drago se je nekje skrival. Po telefonskem klicu je le prispel in tako smo se kompletni naložili na avtobus. Vodič je sicer pričakoval našega, posebnega, a ker je šofer zamudil oz.ga sploh ni bilo, smo bilo zadovoljni tudi z mestnim. Ko smo se peljali proti Rudniku, so postaje kar nekoliko hitro švigale mimo nas. Tako, da smo se morali potem nekoliko vrniti, sicer samo za eno postajo, kar pa ni bila posebna težava. Franci, Jan in Luka, ki so čakali na pravi postajo, so bili kar začudeni, da nismo izstopili. No, jaz mislim, da je bil to bolj zabavni scenarij našega vodiča. Ko smo tako pohodili mimo Jankovičeve bajte, smo kar zastrmeli nad dvigalom, ki je bil speljan, ne sicer na grad, a nekaj podobnega je le bilo. Na naše presenečenje je bila to hiša naših gostiteljev Božičev. Se še spominjate izleta na Ljubelj in Roblek? Da, obiskali smo našo ponesrečenko iz tega izleta, Greto. Vsa čila in vesela nas je sprejela. Mi pa tudi nismo skrivali zadovoljstva ob temu, da se je vse tako lepo končalo. Še več. Sprejeti smo bili z vsem razkošjem. Postregla nas je z zelo okusnim štrudlom, flancati in keksi, seveda pa tudi SPIDAGOLA, kavice in dobre kapljice ni manjkalo. Tu smo se, seveda normalno, zadržali kar nekaj časa. Na presenečenje je Greta z nami tudi nadaljevala pot proti neznanemu. Za nekatere je bila ta pot znana, a do PST je bilo zame še vse neznano. Od priključka PST do Orel smo hodili po urejeni potki, po kateri tečejo naši maratonci ob dnevu zmage. Pred Orlah nas je potem čakalo še okrepčilo. Božičev Tone je poskrbel, da nismo v gostilni kaj preveč zapravili. Le čaj in nekaj pogledov v dolino smo si privoščili. Tu so nas čakali še trije planinci. Tako smo obisk letošnjega izleta v neznano povečali na 23. Spust v dolino je bil zopet neznanka, seveda le za nas, saj smo hodili po trim stezi in kmalu, po eni hoje prispeli do brunarice v Zadvoru. Res lepo urejena okolica, z baliniščem, plesiščem in še kom nas je pričakala. Še sreča, da je bilo bolj kislo vreme, ker se potem se nebi imeli kje usesti. Tako pa smo le dobili prostor. Še Mandelj Franci, ki je prispel nekoliko pozneje se je lahko komot usedel. Ko sem omenil Franca, moram dodati še to, da smo mu podelili bronasito priznanje Planinske zveze Slovenije za zasluge, katere je prispeval v preteklosti za ustanovitev in delovanje našega društva. Še enkrat hvala mu in še veliko skupnih pohodov mu želim.
Prodali smo še zadnje letošnje “mašince” in sicer na podlagi novoletnega popusta, ponujali smo jih za 30%. Za nakup dveh sta se odločile Marija in kelnarca. Na koncu zabavnega programa in voščilu za novo leto smo se potem vsi zadovoljni odpravili na avtobus. Večina nas se je odločila, da se srečamo na naslednjem izletu 23.12., ko bomo obiskali naše najstarejše arheološko najdišče Ajdovski Gradec pri Sevnici. Lepo je bilo.
Lep pozdrav
Marjan Klančar

Hits: 2