Izlet z PD Delo v neznano

Nič kaj prijazen jutranji pogled skozi okno. Močno sneženje. Verjeli pa smo vremenski napovedi, da se bo vreme popravilo. Vsaj na tistem koncu kamor bomo šli. Na presenečenje vseh, smo avtobus tako napolnili do zadnjega sedeža in naše potovanje se je lahko začelo.
Kljub najavi smeri našega izleta, da potujemo na Hrvaško, se je zgodilo, da je ena planinka pozabila dokument. Po snežnem metežu smo tako najprej naredili manjši ovinek, da je bila potem naša vožnja popolna in brez skrbi. Pred mejo smo se še nekoliko okrepčali z kavico ali toplim čajem in že smo bili naselju Kastav blizu Reke. Mirna vožnja in prihajajoči sončni žarki so nas prav lepo razveselili in tako smo lahko naš plan izleta uresničevati že od začetka.
Najprej smo se povzpeli na razgledno točko nad mestom. Kljub nekoliko zamegljeni pokrajini je bilo kaj za videti. Nekoliko valovito morje in oblak nad Učko nas ni preveč oviral, da se smo naš pogled usmerili na velike kvarnerske otoke in prijazno mesto Opatijo z okolico. Tudi pogled na zasnežene vršace nad Reko nas je še dodatno prevzel. Za nadaljevanje poti si je naš vodič Dušan izbral srednjo težavno pot. Bila je to 3-urna pot modrega zajčka. Možne pa so bile tudi 1-urna in 5-urna pot. Lepo urejena gozdna pot nas je najprej pripeljala do konjske staje, kjer so se konjički skoraj kopali v blatu. No vrli domačini so to ugotovili in jih potem tudi čistili, ravno takrat ko smo šli mi mimo. Kmalu potem se je pa naša grupica nekoliko raztegnila. Nekaterim se je namreč bolj mudilo in so preskočili vzpon na Staničev vrh. Pogled z njega je še dopolnil naš razgled na slikovito okolico kvarnerskega zaliva. Tudi sončni žarki so nas že ogrevali, tako je bilo naše zadovoljstvo popolno. Med potjo proti našemu cilju, smo si ogledali še staro karavlo dveh stavb, katere so pred vojno služile kot oskrbovanje. Po lepem sončnem in vremensko ne pretoplem pohodom smo kmalu zaključili našo naše potepanje tam, kjer smo ga začeli.
Za obed je bilo še nekoliko prekmalu, zato smo ob prostem polurnem terminu lahko privoščili osvežitev v bližjem bifeju in tudi kratek ogled kraja in razgled iz sicer razvaline trdnjave. Ob točno dogovorjeni uri smo se v popolni zasedbi potem odpeljali do naše zadnje postaje. To je bilo kosilo v prijetni obmorski restavraciji. Ob obilnem aperitivu in z ribami obloženem kosilu je sledil nastop našega kitarista Janeza. Odbrekal je kar nekaj zimzelenih napevov in vsi smo mu z veseljem zaploskali.
Čas za zaključek izleta se je izpolnil ob sedmi uri in tudi vrnitev proti našim domovom. Prekrasna sobota je tako dopolnjena še z enim nepozabnim doživetjem. Zato bi se zahvalil predsedniku PD Delo, da nas je povabil na ta izlet.
Lep pozdrav
Marjan Klančar
Tu je tudi nekaj slkik z izleta.

Hits: 6