Jurčičev pohod

Josip Jurčič je bil naš veliki pisatelj. Napisal je naš prvi roman Deseti brat. Rodil se je leta 1844 na Muljavi, kot sin samostanskega kočijaža in bajtarja. Njegovo otroštvo so zaznamovale dedove pripovedi, ki jih je leta 1863 zbral v zbirki Spomini na deda. Prvi razred osnovne šole je obiskoval v Višnji Gori, normalko, gimnazijo pa v Ljubljani. Že pri sedemnajstih je objavil svojo prvo pripovedko (Pripovedka o beli kači, 1861). Leta 1864 je Mohorjeva družba izdala zgodovinsko povest Jurij Kozjak in črtico Jesenska noč med slovenskimi polharji, Slovenski oglasnik pa povest Domen, leta 1865 pa Jurij Kobila. Josip Jurčič se je rodil na Muljavi, na vasi blizu Višnje gore. Vaško življenje mu je bilo zelo všeč in ga je spremljal zelo pozorno. Poslušal je mnoge vaške posebneže, berače in druge domačine in okoliške ljudi, ki so se oglasili v njihovi domači branjariji in žganjarni. Tako je poslušal pravljice in pripovedke ljudskega izročila in s tem se je razvijala njegova ljubezen do ljudskega blaga, domišljija in ljubezen do preprostih kmečkih ljudi, katerim je pripadal tudi sam. Veliko je k temu pripomogel njegov ded, ki ga je zelo dobro opisal skupaj z vsemi slišanimi anekdotami v Spominih na deda (1863) . Josip Jurčič je jemal tematiko in snov za svoja dela iz domačega kmečkega okolja, torej preproste protagoniste in preprosto tematiko, ki se vrti okoli težav in smešnih dogodkov malega človeka iz ruralnega okolja.
Vse ta zanimiva pisateljeva življenska pot je zaznamovala današnji pohod. Sama zamisel o pohodu se je porodila ob 150 letnici rojstva pisatelja. Po poti nas vseskozi spremljajo prizorišča pisateljeva prizorišča, njegovih literarnih stvaritev. Tako smo se od Višnje gore, kjer smo se registrirali in dobili kartončke in topel čaj za popotnico, povzpeli proti razvalinam Starega gradu, se nato po ozki potki priključili z cesto pri vasi Pristava in previdno čez gozd po delno poledeneli cesti prispeli mimo vasi Zavrtače do Polževega. Na hribu nad Polževem stoji gotska cerkev z zanimivim portalom, ki je posvečena tretji Božji osebi , to je Sv. Duhu, ki ljudem posreduje Božje vrline in kreposti, na primer modrost za pravilno razumevanje. Na poti od vasi Male Vrhe se nam je razkrival pogled po dolenjskih dolinah, kjer smo v daljavi lahko ogledovali z snegom pokrite Kamniške in Julijske vršace, Snežnik, Gorjance, Krim in še kaj se bi lahko omenil. Pot nas je potem vodila mimo komaj vidnih razvalin Gradu Roje katere so nas spomnile na Jurčičevo povest Grad Rojinje. Potem je tu še grad Kravjek, nekoč imenovan Weinek katerega je Jurčič preimenoval v Desetem bratu v Slemenice. Še cerkev Sv. Janeza Kersnika in vas Oslica in že smo bili v Muljavi, kjer stoji domačija Josipa Jurčiča. Posebno privlačnost daje domačiji Letno gledališče na prostoru ob domačiji. Nekaj tega vzdušja smo doživeli tudi danes na prelepem, z soncem obsijanem prizorišču proslave. Lepo so se potrudili domačini. G.Ekart, predsednik PZS, nam je na koncu v svojem govoru zagotovil proste poti in po naših planinah in obljubil, da bodo planinski domovi v bodoče še prijetnejši. Ob vsem tem pa tudi lačni in žejni nismo ostali. Rekordnem obisku tega pohoda je bilo potrebno zaključiti z vrnitvijo v Višnjo goro. Tudi zato so zadovoljivo poskrbeli organizatorji. Nekateri, bolj zagnani pa so pohod nadaljevali tudi po šolski poti do izvira Krke.
Vroča čololada v bližnjem bifeju ob železniški postaji je bila pika i na zelo lepo uspelem letošnjem pohodu.
Lep pozdrav
Marjan Klančar
Slike

Hits: 4