Kamniška Bistrica

Živjo!
Pred dobrim tednom sem napovedal (in tudi ARSO) za danes plus 14 stopinj, lepo sončno nedeljo in komaj smo jo čakali. A bolj kot se je bližala, bolj so se sredozemski cikloni kar vrteli in vrteli in ne odvrteli, tako, da je bila današnja nedelja spet v znamenju rahlih dežnih kapelj in tudi snežink tam gor okrog Kamniške Bistrice, kamor nas je vodila planinska pot. A te poti niso bile kar tako, danes smo jih Iskraši prehodili skupaj s prijatelji društva Hej gremo naprej iz Maribora. Ni nas sicer bilo za stotico udeležencev, a če ne bi nekaterih bolezen priklenila na ta domačo sobico, pa spet drugih naših stalnih udeležencev izletov članov iz Iskre, ki jih tokrat ni bilo z nami (še žal jim bo) in so se izgubili kdove kje, bi bilo število nas res kakih 100.
Pa saj ne lovimo rekorde, mi uživamo v naravi, se družimo z našimi prijatelji in ker nismo iz cukra, nas tudi dežek ter mokro skalovje ne more ustaviti. Za varnost je bilo poskrbljeno s strani vodnice Alenke, vodnika pripravnika
Romana in vodnikov s Štajerskega konca. Še celo nekaj fiksnih vrvi so napeljali za varnejši dostop do slapa Orglice, tako, da je bilo vse pod nadzorom.
Pod nadzorom pa so naši prijatelji iz Maribora imeli tudi prtljažnike v avtobusu, s katerim so se pripeljali na izhodišče. Potniki še niso vsi zapustili avtobusa, že je šofer odpiral prtljažnike in organizatorke so začele svoj šiht z nudenjem raznih dobrot, od slastnega peciva, do tekočih zadev z obvezno dišečo kavico……ja, »ni da ni«, bi dejal en moj prijatelj.
Kar dolgo je trajalo, da smo se odpravili na poti, ki sem jih omenil na začetku. Pravzaprav smo si danes ogledali vse tole, kar je zapisala že Alenka v vabilu:
»Od parkirišča za Presedljaj se usmerimo ob potoku Kamniška Bela do partizanske bolnišnice Bela in potem do slapa Orglice. Pot je enostavna, le zadnji metri pod slapom so nekoliko bolj strmi. Slap Orglice (Orličje) je eden izmed najlepših slapov v dolini Kamniške Bistrice. Visok je vsega 40 metrov in leži na približno 800 m nadmorske višine. Ime naj bi dobil po orlih, ki imajo svoja gnezda v tej dolini. Po drugih pripovedovanjih pa naj bi v času velike vode slap šumel kot bi nekdo igral na orglice. Po kratkem počitku se vrnemo na izhodišče in nadaljujemo pohod ob soteski Predaselj do Plečnikovega dvorca, Spominskega parka ponesrečenih v gorah in do izvira Kamniške Bistrice. Tu bomo imeli malico, ki jo bodo organizirali Mariborčani.!«
S tem zadnjim stavkom pa je nastopila sprememba plana, saj je dežek prehajal v dež, Alenka pa se je s svojo iznajdljivostjo dogovorila z osebjem doma v Kamniški Bistrici, da bomo malico iz avtobusa lahko imeli lepo na toplem in suhem v planinskem domu. Nismo še vsi pojedli, ko je Brane začel vleči meh svoje harmonike in rajanje se je začelo. Ubrano smo skupaj zapeli nekaj pesmi, da bi se v nadaljevanju malo razglasili in šli v stilu: «Gremo mi po svoje!« A nič zato, saj so se omizja morala pogovoriti in izmenjati svoje poglede na planinarjenje in še kaj poleg je bilo slišati, da bi se nadaljevanju spet razživeli na plesne zvoke harmonikarja in pevskih zanesenjakov. Vmes pa so do stropa in še čez parali vriski veselja, tokrat zelo razpoloženih udeleženk in tudi moškega dela tistih, ki to smer »glasbe« najbolje obvladajo!
Kot običajno, se vse lepo prehitro konča in tako je bilo tudi tokrat. Ko je Igor s svojim rezkim žvižgom dal posluh in povedal: »Avtobus odpelje proti Mariboru čez pol ure!« se še nismo začeli poslavljati od njih, pa še kako prav smo imeli. In resnično je odpeljal (čez uro in pol)!!!
Za konec le še tole. Danes je bila z nami prvič naša nova članica Marija. Ni bilo možnosti, da bi jo predstavil vsaj nekaterim našim….nekaj mi je uspelo šele na koncu. Se je pa hitro znašla in je točno vedela, kdo so naši gostje in kdo naši Iskraši.
Jasno…..štajersko narečje….in dragi prijatelji, hvala vam za vse, hvala za pogostitev, druženje in vse lepo, kar smo danes doživeli z vami!
Hvala seveda našim organizatorjem in hvala Branetu, ki je s svojo harmoniko vzdušje v domu pripravil skoraj do vrelišča…….in ko ste bili Mariborčani že blizu doma, smo bili nekateri še vedno v domu tam ob izviru Kamniške Bistrice.
Franci

Živjo!
Pridružujem se navdušenju nad izletom *tam gor okrog Kamniške Bistrice, kamor nas je vodila planinska pot skupaj s prijatelji društva Hej gremo naprej iz Maribora*
Za varnost je bilo poskrbljeno s strani vodnice Alenke, vodnika pripravnika Romana in vodnikov s Štajerskega konca*
Kot nova članica sem se tudi jaz hitro znašla na moji drugi preizkušnji. Prva je bila podvig med čarovnice na Slivnici, na katero me je ‘prignal’ vodnik Marjan K., kateremu se nisem uspela niti zahvaliti, ker je moral iskat dve ‘izgubljeni ovčki’J
Tale moja druga planinska pot je bila že malo bolj zahtevna, zato sem rabila več energije, ki sem jo dobila od mojih ‘priganjačev’. . . .tokrat so bili kar trijeJ Ja, ja, marsikaj se je dogajalo . .. . tudi povleči in malo poriniti me je bilo trebaJ
Tudi tokrat ni bilo priložnosti za zahvalo, ker se je takoj začel *ŽUR*, pa tudi vseh še ne poznam, zato se zahvaljujem predvsem vodniku Andreju iz Štajerskega konca, ki me je spremljal do konca, ob tem pa seveda vsem, ki so me spodbujali.
V tretje gre rado . .. . .
Pohodniški pozdrav,
Lili

Hits: 5