Kamniško sedlo

Sobotno jutro je z rahlimi meglicami napovedovalo lep poznopoletni dan, kakršen se je dejansko naredil. Malo pred osmo se je v Tivoliju zbral ženski del skupine, katere cilj je bilo Kamniško sedlo. Na poti v Kamniško Bistrico nas je presenetila zapora ceste, ki pa ni povzročila večjih zamud. Na parkirišču pri Domu planincev nas je že pričakoval moški par Marjanov, vodnika in metle. Skupaj smo se zapeljali še do Jermance in med vožnjo ugotavljali, da je cesta v slabem stanju in primerna kvečjemu za terenska vozila. Dena je zato parkirala že nekaj ovinkov nižje. Ko smo se končno zbrali, smo v zmernem tempu zastavili pot. Hoja do Pastircev je bila prijetna, ker v tem času še ni bilo vroče in ker se pot vije po gozdu. Po krajšem postanku pri Pastircih smo nadaljevali po izpostavljenem delu. Tu so nas pričakale maline ob poti. Na cilju smo si najprej privezali dušo, potem pa se vzpeli še do zastave in si ogledali vse markantne točke z lanskega planinskega tabora. Tu so se nam pridružili še pohodniki z Brane. Kmalu po vrnitvi h koči smo zagledali pohodnike, ki so prihajali s Turske gore. Skupaj smo še kratek čas posedeli pred kočo, potem pa se je glavnina peš spustila do Doma v Kamniški Bistrici, šoferji pa so seveda morali po svoje avte. Pohod smo skupaj zaključili pred Domom ter se večernih urah vrnili v Tivoli. Res je bil lep dan, kot jih je malo v letu.
Onja

Hits: 6