Klek, Hrvaška

Burno je bilo dagajanje te dni tam zgoraj. En dan pravo poletje drugi dam pa dež, megla torej pravo aprilsko vreme pa čeprav smo bili šele v marcu.
V nekoliko zgodji uri, saj smo si dan prej premaknili ure za eno uro naprej, v nedeljo torej, smo se 32-terica odpravili raziskovati pot do Kleka. Pri rekreacijskem centru Kneja pri Ogulinu smo izstopili z avtobusa in tu začeli naš pohod. Vreme je bilo še kar, v začetku nas je tudi sonček pozdravil, a veter je vso to toploto odpihnil. Po lepo markirani poti, ki se je v začetku lepo zložno vzpenjala in se proti koncu lepo postavila bolj navpično. Težava je bila tudi v spolskem terenu. No vseeno smo lepo varno prispeli do koče. Koča je bila polno zasedena, le en prostor je bil, rezerrviran za nas, saj sem namreč dan prej napovedal naš prihod. Tu smo smo se zadržali kar pol ure. Večina se je odločila nadaljevati pot do vrha. Kar pa je bila prava zimska avantura. Sneg, megla in močan veter nas je okupiral tako, da ni bilo časa pogledovati naokoli. Tudi ko smo prispeli na vrh kaj veliko nismo videli. Veter nas je kaj kmalu odpihnil nazaj v toplo kočo.Tu smo pospravili še do konca naše nahrbtnike in se podali v nekoliko zamegljeno dolino pod nami. Vračali smo se po drugi poti, na Bjelsko. Proti koncu so nas osvežile še deževne kaplje a ni nilo tako hudo. Po preštetju prisotnih v avtobusu smo se odpravili proti domu. Vmes smo se ustavili v Kanižarici v restavraciji, kjer smo si nekateri naročili kosilo drugi morda juho, nekateri pa le pijačo. Tako smo na koncu prispeli v Ljubljano ob 19 uri.
Lepo je bilo, če bi bilo pa saj nekoliko manj megle pa tudi lepi razgledi ne bi izostali.

Hits: 5