Kobariški Stol

S PD Iskra LJ in vodnikom Marjanom smo osvojili se en malo manj znan in obiskan vrh – 1673 m visok Kobariški stol. Iz Breginj smo do vrha smo prehodili 1200 m višinske razlike, pri spustu 1500 m, skupaj prehodili cca 18 km. Na cilju v Kobaridu smo se okrepčali in z avtobusom srečno vrnili domov. Zahvala našemu vodniku za vodenje in potrpežljivost. Ljuba

Lepa planinska tura. Štartali v Breginju in po vseh vzponih in spustih zaključili v centru Kobarida. Hodili preko 7 ur efektivno, a s čudovitimi pogledi v dolino suhe struge Nadiže, in dolino Soče, pa na Kaninsko pogorje, Alpe z mogočnim Jalovcem in pred nami značilnim Krnom. Boleča kolena in utrujenost so zato kar izzveneli. Franci

Bilo je kar naporno, ampak zelo lepo. Krasni razgledi z vrha Kobariškega Stola in potem naprej z grebena, po katerem smo hodili in se spustili do Kobarida. Hoja je bila dolga, ampak to smo vedeli že v štartu 😊…. Avtobus je bil rezerviran za premajhno število ur in smo časovnico zanj kar precej prekoračili. Upam, da se je Marjan potem uspel z njimi ustrezno dogovoriti. Ker smo morali hiteti domov tudi ni bilo časa za kakšno konkretno hrano v Kobaridu. Ok, nihče od nas ni podhranjen, zato tudi neprostovoljnji post nikomur od nas ni škodil 😛.
Lepi kraji, kamor se z avtomobili zlepa ne bi odpravili in upam, da kmalu spet zaidemo v te konce ( z avtobusom seveda, če bodo finance dopuščale ).Lp Dena

5.september je bil dan, ko so se naše planinke in planinci razpršili na vse konce, tudi v tujino. Kljub temu se je naša spletna prijavnica kar dopolnjevala. Tako smo prišli do številke 23. Nemudoma sem rezerviral avtobus in tako smo se lahko brezskrbno odpeljali na  naš pohod. V Breginju smo začeli. Pogled na dolgi greben Stola je bil kar navdušujoč in tako nam ni preostalo kaj drugega, kakor da se takoj odpravimo po dokaj strmi poti, najprej do cerkve, kjer je naša planinka Nada dejala, da se vrne. Vsi ostali smo nadaljevali pot proti vrhu. Najbolj se je mudilo najstarejšemu Draganu, ki je prvi prispel na vrh Stola, kmalu za njim pa počasi vsi ostali. Kar dolgi odmor smo imeli, tako da smo se dodobra spočili in uživali v pogledih na bližnje gore in doline. Enkraten pogled na vse strani smo imeli za kar je botrovalo predvsem lepo vreme.

Za vrnitev smo izbrali v bistvu nadaljevanje dolgega pohoda po grebenu. Zelo slikovita pot je to bila celotna pot, človek bi kar posedel in užival in delil lepoto travnato pokrajino, z kravicami, ovcami, rožami, strminami vse naokoli.  Ko smo prispeli do bivaka smo po nasvetih domačinov, namesto v Potok, kar je bilo sicer v planu, nadaljevali po markirani poti proti Kobaridu. Zanimivo, tu pri bivaku so si nekateri privoščili tudi piknik, ne vem pa kako so pripeljali do tu avtomobile. Kar vlekla se je ta pot,  v glavnem doli nekaj pa tudi gori in  tudi strma je bila, saj smo se morali spustiti skupaj kar 1500m.   Kljub nekaj dotikov z zadnjo platjo smo vsi uspešno prispeli v Kobarid in seveda nekateri bolj žejni tudi na pivo. Dena nas je spet nekoliko pretegnila z svojimi vajami.   Časovno smo bili že kar pozni, veliko časa za proslavljanje torej ni bilo in kmalu nato smo vsi posedeli v avtobus  in naš šofer Slobodan nas je varno kljub vsem ovinkom odpeljal domov. Marjan