Kolesarski – Dragočajna 7.6.2009

Medtem, ko se je Dušan izogibal dežnim kapljam pri hoji iz Šmarne gore, je osmerica neustrašnih že pogajala pedala svojih dvokolesnikov. Naš prvi cilj je bil seveda Margaretina uta. Po mnogih semaforjih (Jaka tokrat ni padel čez balanco) ter na koncu tudi po razriti cesti smo srečno prispeli k Margareti. Še vsi se nismo utegnili z njo pozdraviti in že je dejala “tradicija velja” in pred nas je postavila sladke, okusne buhteljne in vse kar spada zraven. In potem … se je ulilo. Z nasmeškom in polnimi usti smo gledali debele dežne kaplje, ki so z rezkim glasom padale na streho parkiranega avtomobila. Ob prijetni debati smo tako lepo “olajšali” našo Margareto za skoraj vse dobrote, katere nam je postregla. Na koncu še čaj in posijalo je sonce. Odločitev je padla. Na kolesa in urno naprej. Mimo Pirnič, Vikrč, Smlednika smo kmalu prispeli do kampa, kjer ima Marija lepo urejen vrt z prikolico na njem. Tudi Marija nas je obilno postregla in sonček nas je kar lepo grel in grelo nas je tudi prijetno vzdušje, bližina reke… . Kakor so obljubili, so se nam pridružili čez čas tudi Margareta, Alenka in Zlatko. To je zahtevalo seveda dodaten pogovor in dodatne razlage. Ob predvideni uri, smo se nato preselili nadstropje višje, v prijetno brunarico. Že preje naročene hrustljave “polmetrske” postrvi z okusnimi prilogami so “priplavale” na naše krožnike, katere pa smo potem zalili z rundo v čast Matejčku. In spet dež. Nismo ga naročili, kar sam je prišel in ko smo pojedli je dež tudi odšel, kakor tudi mi. Nismo čakali na naslednjega. Na poti nazaj nas je nekaj poskušalo namočiti, a bila je le rahla osvežitev, da nam ni bilo preveč vroče.
Lep pozdrav
Marjan Klančar
Slike

Hits: 3