Kostanjev piknik 2006

Jesen v čudovitih barvah, še posebno letos, ko nam vreme podarja neverjetno darilo, v toplem vremenu in sončnih pejsažih. Danes sicer ni bilo toliko sonca, da bi si lahko pohvalili, celo nekaj dežnih kapelj smo dobili za osvežitev.
Na parkirišču na Viču, se nas je 48 odločno odpeljalo, seveda z avtobusom, vsi vedro razpoloženi. Nekaj prijavljenih se je sicer odpovedalo najlepšim letošnjim dogodivščinam (lahko jim je žal). Po kar dveh postankih smo kompletni prispeli do Karteljevega. Da nismo v Karteljevo prispeli lačni, je poskrbela Nataša z okusnimi štruklji. In potem še eno presenečenje. Okusno domače pečeno pecivo, z dobro kapljico. Neverjetno, a resnično. Franci z svojimi domačimi, se je resnično potrudil. Morda si vsega tega niti zaslužili nismo, seveda se pa bomo potrudili, da se za vse to zahvalimo.
Na našem popotovanju proti Mirni vasi smo skupaj z prijaznimi domačini, skupaj nas je bilo 62, nadaljevali proti bifeju Darinka, kjer smo imeli postanek v obliki kavice. Pot proti našemu cilju je bila nekoliko daljša, ker smo se morali, nekoliko vrniti nazaj, da smo si lahko potem ogledali razvalino Hmeljniškega gradu. Ciprese ob vhodu so naznanjale, da vstopamo v daljno preteklost. In samo to je boleči spomin na pretekle dogodke. Vse ostalo bi lahko rekel, da je samo sramota. Vse zaraščeno, podrto in povsem zapuščeno je odsev naše skupne kulture in skrbi do preteklosti. Tudi nekaj dežnih kapelj, ki so ravno tedaj padale, so bile kakor solze, katere so v njih simbolično utapljale svojo žalost. Prav sram nas je bilo.
Po ogledu razvalin gradu, smo se odpravili proti našemu cilju. Najprej po gozdu skozi Jagodje do Žage. To je bila v preteklosti tudi elektrarna. Ob Žagi so imeli svoj piknik tudi lovci. Na naše presenečenje so nas pogostili z dobro kapljico, se pogovorili in si ogledali ustreljeno lisico. Pot nas je potem vodila po dolini ob potoku, po cesti preko pašnikov. Neverjetne barve jeseni so nas obdajale in nam dajale prečudovite slike. Vsi, polni vtisov, smo kmalu nato smo prispeli do kmetije Lamovšek.
Obložene mize so nas že čakale. Kmalu so začeli prinašati tudi hrano in pijačo. Muzikanti pa so dajali ton našemu razpoloženju. Nekateri so bili bolj neučakani in so celo najprej zaplesali. Lakota jim očitno še ni prišla do živega. Po obedu smo začeli peči kostanj. Ob spremljavi našega zbora je bilo
to prav zabavno. Kostanj so naši pridni planinci že prej narezali in tako ni bilo posebnih eksplozij pri peki. Ob mraku smo zopet zasedli svoja mesta v restavraciji
in zatem tu nadaljevali zabavni večer. Nekaj smo zapeli, malo zaplesali in zaigrali. Ura nas je potem opomnila, pa je prišel čas slovesa. Na povratku so nas “Dolenjci” še enkrat presenetili z moštom. V avtobusu pa tudi ni manjkalo naših veselih napevov. Ob devetih smo tako končali naš letošnji kostanjev piknik in spominjali se ga bomo še dolgo.
Lep pozdrav
Marjan Klančar

Hits: 4