Kostanjev piknik l.2007 pri GEOSS

Za vsakega je bil enkraten in neponovljiv. Kostanjev piknik, namreč. Letos je bil še posebno nenavadno obarvan. Bil je siv in deževen. A imel je svojo prijetno stran. Ni se nam bilo potrebno naprezati, saj je vse prišlo k nam. Doživetje piknika pa je bilo vseeno pestro, in nenavadno. In veliko je prispevalo k temu današnje deževno vreme.
Kar nekako ustrašujoč je bil zjutraj pogled na ulico. Jutranji naliv je bil velik krivec, da nekateri niso smeli doživeti, ta bolj drugačen, bolj sočen stik z vsemogočno materjo narave.
To spoznavanje nas je prisotne zato tudi nekoliko več stalo. Bil je to dolg za katerega pa upam, da smo dobili poplačano z dovolj velikim darilom.
Kakor sem že omenil, je današnji dež popolnoma spremenil naš plan. Vsaka kaplja na oknu avtobusa je pomenila manj hoje, manj truda, a več časa za drugačna doživeje našega tradicionalnega kostanjevega piknika. Tako smo se popeljali prav do središča oz. GEOSS-a. Dodatno pa nam je potem še veter v Vačah odpihal vse dobre namene, da bi vsaj del poti prehodili in tako vsaj nekoliko odstranili pajčevino z naših čevljev, katera se je nabirala še od pohoda Učke.
Da potem na cilju nismo zgubljali čas, smo začeli takoj urejati prostor za piknik. Tudi kosilo je bilo nekoliko bolj zgodnje. Bilo je seveda okusno, kakor sveži pečeni kostanji, kateri je prišel potem na vrsto kot slaščica. Jaka je bil pri pripravi najbolj prizadeven. Saj je nasekal drva, in potem tudi zakuril. Vsi pa smo morali potem narezati še kostanj, da ni bilo kakšne bombe pod kozolcem. Ker je bil ogenj v pečici že kmalu dovolj močan so se zato tudi naše sline končale cediti. Olupki kostanja so kar sami odpadali in se je nato bel vroč kostaj kar stopil na svoji poti prebavil. Da se je potem vse to lahko nekoliko tudi zgostilo je bila potrebna pijača in tudi to smo imeli v dovolj velikih količinah. Janezov želodček je kmalu ugotovil, da ima dovolj. Vzel je kitaro in zaigral nekaj prijetnih napevov. Čeprav nismo bili preveč uglašeni mu smo skušali slediti. Manjša skupina je potem obiskala najvišji vrta Slivna. Moram omeniti tudi razstavo starega kmečkega orodja, katerega so odprli prav na današnji dan. Po takih in drugačnih debatah se je tako čas prevesil na pozno popoldne. Kam z ostalim kostanjem? Vsak ga je lahko vzel za domov in tako se je pospravljanja in končavanje piknika začelo. Tudi dež je ponehal. Zato so se potem nekateri peš odpravili v Vače. Ostali pa so še nekolipo uredili okolico in varno z avtobusom popeljali v Litijo in potem domov. Lep pozdrav
Marjan Klančar
Slike

Hits: 4