Malce pred 6. uro zjutraj je bil avtobus že napolnjen, voznik Jernej nas je varno pripeljal do Torovega, kjer smo imeli kratko pavzo in naprej v Spodnjo Ščavnico, kjer so nas pričakali naši planinski prijatelji iz Maribora. Kot vedno nas okrepčajo ob prihodu, po pozdravnih govorih pa smo se podali na pot imenovano Med Radgonskimi vrelci življenja. Obiskali smo štiri vrelce in sicer: Kraljevo slatino, Radvensko slatino, Ivanjševski vrelec in Ivanjševsko slatino. Seveda smo se tudi okrepčali z naravno mineralno vodo iz nekaterih vrelcev.
Pot smo zaključili v Negovi, tam sta nas pričakala avtobusa in s katerima smo se zapeljali v Sveto Trojico, kjer smo imeli zaključek tokratnega druženja. Okrepčali smo se z jedmi iz žara, popili odlično vino ali brezalkoholne pijače. Rudi pa je, kot vsako leto, pekel kostanje. Bili so odlični, bilo jih je dovolj, do sitega smo se jih lahko najedli.
Manjša skupina si je ogledala tudi samostan in cerkev Svete Trojice, vredno ogleda, če se boste potepali po teh prelepih koncih.
Ura se je bližala 17. in morali smo se posloviti od prijateljev KPD Hej gremo naprej.
Letos je bilo prisotnih največje število planincev do sedaj, Igor nas je naštel 104.
Vse je bilo odlično, celotna organizacija, vreme, pohod, odbojka, hrana, in seveda družba.
Tudi drugo leto se vidimo na dveh lažjih in dveh zahtevnejših poteh, morda pa nas bo drugo leto še več.
Zapisala in slike zbrala Alenka
