V okviru druženja z našimi prijatelji s KPD Hej gremo naprej smo zopet doživeli en zelo prijeten dan. Zjutraj ob pol sedmih nas je avtobus z 28-terico, ki smo se zbrali na parkirišču pod Halo Tivoli, varno odpeljal v za nas neznane kraje ob reki Muri. Z nami je bil tudi naš predsednik Fedor, ki je s tem še poudaril pomen našega druženja. Vsa pohvala tudi Alenki, brez katere izleta nebi mogli izpeljati. Po poltretji uri smo skupaj z avtobusom naših prijateljev, za katerimi smo se peljali od Lenarta, varno prispeli v Apače. Tu je sledilo najprej spoznavanje in druženje 92-tih planink in planincev obeh društev. Potem pa smo kmalu, zaradi časovne omejitve, začeli naš pohod po Kolesarsko-pohodniški poti imenovana Pot starega hrasta.
Na pol poti smo se najprej ustavili pri Kolesarsko-pohodniškem mostu čez Muro v Črncih, kjer je bil postanek za okrepčila v Bicikl baru. Po okrepčilu in ogledu mostu ter fotkanju smo nadaljevali s prijetno hojo ob reki Muri do Turistično rekreacijskega centra Zgornje Konjišče, Pot je od tu pa do cilja vseskozi potekala po opuščeni graničarski poti in skoraj v celoti ob strugi tu mirne reke Mure. Bila je to prijetna hoja, kjer si lahko občutil prvinsko naravo z vonjem in zaraščenih nedotaknjenih bregovih reke. Pot imenovana Pot starega hrasta je pot dojemanja prostora in časa, rasti in minevanja, odkrivanja in spoznavanja vsemogočnosti narave. Ob reki so logi vrb in topolov, redkejši je poplavni gozd belega gabra. Po skoraj dveh urah hoje, kjer smo se dvignili za celih 6 m in prehojenih 10 km, smo prispeli do bivše karavle in do TRC Zgornje Konjišče. Najprej je tu sledil ogled Očeta hrastov ob Muri. Pred davnimi 1350 leti je namreč ob bregovih Mure v vodo zgrmel mogočen hrast dob. Mura je na videz sicer zelo mirna reka, a se ob povečanih pretokih v času, ko se v Alpah topi sneg, spremeni v pravi hudournik. Zato je zelo hitro menjavala svoj tok. Tudi rokav, v katerega je takrat padel hrast, je kmalu zasulo s prodom in z mivko. Leta 1999 so ob sanaciji opuščenih gramoznic naleteli na debelo deblo drevesa. V letu 2005 je bil hrast v celoti izkopan. Podatki kažejo, da je to bilo nekoč zelo mogočno drevo. Zdaj stari Oče panonskih hrastov počiva v objemu izvirnega varuha in je vsem na ogled.
Organizacija s strani naših prijateljev iz Maribora je bila skrbno načrtovana in se v celoti izpolnila. Takoj ko smo prispeli do cilja nas je po ogledu hrasta že čakal pečen kostanj, vendar so nam organizatorji še prej ponudili zelo okusem bograč. Tako je bil kostanj potem le posladek in ga je bilo v izobilju. .Vsi smo se obilno okrepčali nakar je sledil zabavni del pohoda. Franček, ki je igral na harmoniko, pesem, nekaj rujnega ter ples nekaterih je pripravilo zelo igrivo in prijetno vzdušje.
Žal že prej omenjenega časovnega okna smo morali ob 16 uri že zapustiti in se posloviti od naših prijateljev in od tega lepega dela naše domovine. Iskreno se zahvaljujemo našim prijateljem “KPD Hej gremo naprej” za izredno lepo nedeljsko druženje, ki se ga bomo za vedno z veseljem spominjali.Se spet vidimo v naslednje letu
Marjan
Hits: 198