Krimko 2014

Krim (1107 m) po Krimkotih – javljanje dežurnega reporterja z zamudo!

Moral bi napisati: »Vaš reporter se danes, v soboto 16. aprila, oglaša direktno iz prizorišča  spektakularnega dogodka, ki je kje drugje, kot v Domu na Krimu, kjer se podeljujejo Krimkoti (priznanja, medalje, pokali) zaslužnim pohodnikom, za vzpone v določenem zimskem obdobju. Župan Krima Goran in oskrbnica Damjana sta se zelo potrudila da sta pripeljala odlično glasbeno skupino Ponos katera je prisotne …..!«
Danes, 1. maja, ko tole pišem, ne morem nadaljevati v takem stilu, a nekaj bo vseeno.
Moram povedati, da je bila letošnja podelitev pravi spektakel in da je lahko le žal tistim, ki so nasedli vremenoslovcem ob napovedi slabega vremena, ter ostali doma!
Seveda je bilo potrebno za ta spektakel tudi krepko zavihati rokave in Goran ter Damjana sta to tudi storila. In če vem, da nista bila deležna ne finančne in ne kakršne koli druge pomoči občine Ig, v kateri se nahaja Krim, ne matičnega planinskega društva, ki upravlja s to kočo, potem sta res opravila veliko delo. Če samo pomislim, da je bilo potrebno izdelati 217 priznanj »KRIMKO«, ki so bila letos obogatena še s posebnim žigom za to priložnost (kar poglej na fotografiji), da je bilo potrebno izdelati osnutke in natisniti majice, pripraviti medalje, urediti vse v zvezi s pokali, pa da ne pozabim……prav vsi z nad 10 vzponi, smo bili zastonj deležni prave bogate pogostitve s hrano in pijačo po izbiri ter v nadaljevanju druženju s plesom pod taktirko mladih fantov ansambla PONOS.
PD Iskra smo imeli ta dan tudi uradno razpisan izlet, a splet okoliščin je bil tak, da se podelitve nista mogla udeležiti niti bronasti Krimko Marjan Klančar – 26 vzponov -(ljubljanski pajki so huda reč in hitro odpeljejo nepravilno parkirane avtomobile, kar je Marjanov nedvomno bil), niti naša nekdanja članica Nataša H. bronasta ( 21 vzponov skupaj z Dašo) zaradi družinskih obveznosti. Tako sva z Adrijano bronasta Krimčica (25 vzponov) sama startala iz Strahomera – saj ne vem, če je bilo vse po pravilih, ko pa ni bilo poleg nobenega izkušenega in šolanega planinskega vodnika – in srečno ujela začetek prireditve. Še sreča, da nama je nekaj mojih novih planinskih prijateljic rezerviralo mizo – se lepo vidi na fotografijah !!!
Bilo pa je klub temu prijetno videti nekaj naših obrazov in še najbolj sem se razveseli Nataše C. , da sem ji lahko osebno predstavil eno super simpatično srebrno Krimčico Anito S. (37 vzponov) in naše – menda bivše – članice Irene, ki je gor pripeljala celo četico mladine. Žal prostori v notranjosti niso dopuščali udeležbo vseh prisotnih ta dan, a saj je bilo zunaj prav prijetno toplo in brez vetra, kar se mi je ob mojih 55 vzponih (skupaj z Asyo) zgodilo le ene trikrat. Na plesišču pa nista nikoli izostala Ana in Silvo, ki sta sicer nepravilno prevzela medalji naših odsotnih (če nisi sam dosegel rezultat, si jo ne smeš dati okrog vratu), a pravila tako in tako vsi kršijo in itak se jih učimo od vrha pa navzdol! Ja, tudi naša draga Lidija je bila gor, sem pa sigurno od naših koga spregledal, če me ni ravno pocukal za rokav.
Med podeljevanjem sem opazil, da so priznanja dobivali tudi štirinožni prijatelji, kljub temu, da nisem vedel, da so bili tudi zanje potrebni vpisi in tudi nekoliko moje užaljenosti je botrovalo ter prišlo na ušesa oskrbnikoma, ki sta se zopet potrudila, mi sporočila, da naši Dašo in Asyo podelitev čaka v sredo, kar se je tudi zgodilo. Vse je foto dokumentirano!
Naj bo za konec tole, kot sem zadnjič napisal v prvi fotoreportaži: »Perfektna musika ansambla Ponos, ki so kar špilali in špilali, pa peli …….po treh urah smo šli kar domov, a oni so še kar špilali in razveseljevali….Marjan, če bi bil gor, bi še ostal!«
Upam lahko le, da Goran in Damjana ne bosta vrgla puške v koruzo zaradi nezainteresiranosti uradnih že omenjenih institucij ter nam tudi za naslednjo sezono vrgla rokavico in nas z novim razpisom motivirala za pogostejšo hojo v naravo.
Vtise strnil
Franci Hrastar

Hits: 5