Izlet na Sv .Trojico

Izlet na Sv .Trojico

Ker nisem hotel ničesar prepustiti naklučju, sem se odločil, da naredim generalko pred nedeljskim izletom. Hotel sem se namreč prepričati kako je z parkiranjem, jezerom, poligonom, medvedi, potjo, če je blatna, koliko je snega in tudi kako z konji. Vse to je namreč pomembno za ta izlet. Ugotovil sem je da vse to idealno in uspeh izleta je odvisen samo še od vremena.
Kratek opis bi začel z parkiranjem. Tako bi parkirali pred vojaško zgradbo pri Bilju, kjer je dovolj prostora. Nato bi šli po novi makadamski cesti do jezera. Pot ni markirana, vendar je ne moreš zgrešiti. Na neki jasi, bi skrenili v gozdno cesto in prispeli do jezera. Ob jezeru je na bregovih dovolj prostora, da pridemo do čistine in se napotimo navkreber proti markirani poti na vrh. Na tej poti bomo srečali stopinje medvedov in srnadi za kar pa nismo v nevarnosti. Pot je izredno lepa ni blatna, tudi po vsem tem deževju. Tudi strmih klancev ni skoraj nič. Le dva, morda 50 meterska. Pot se namreč lepo enakomerno vzpenja in tudi markacija je tu zelo v redu. Na vrhu je bilo nekaj krp snega, kar pa mislim, da bo do nedelje skopnel. Na vrhu je podrta cerkev, katero so podrli sami domačini še iz časov JožefaII. V tistih časih je se je namreč je moralo bogoslužje redno opravljati, a zato bi morali župnik in apostoli hoditi vsako nedeljo na vrh. Zato je župnik organiziral podrtje, kar ga je stalo to, da je znorel in potem tudi kmalu umrl.
Na povratku gremo v začetku po isti poti, potem pa skrenemo cesno proti Počku. Ta pot je nemarkirana a tako enostavna da ni bojazni, da bi zgrešili.. Najbolj me je imresioniralo, ko sem prišel do tega vadišča. Bilo je kot v filmu. Tu je bil znak za streeljanje, tam opozorilo na pehorne mine in nato še kaj . Prav naježila se mi je koža, ko sem sam hodil po teh poteh.. Sem pa seveda prej telefoniral, če je vadišče prehodno.
Ko pridemo do tu, bo sledil kilometerski sprehod do naših avtomobilov. Potem se zapeljemo do konjušnice, kjer si bomo konec izleta oplemenitili v družbi konj. Lahko pojemo pizzo, ker kaj drugega nimajo. Lahko pa, če kdo hoče, najamemo jahalno uro, katera je 3500 SIT in si jo nekateri razdelijo in še tu uživajo.
Mislim, da je ta izlet super. Jaz sem ga doživel izredno pa tudi vreme je bilo idealno. Imam še kaj za dopisati, a naj bo dovolj za enkrat. Lahko povem le to, da bo super. Jaz namreč, ko sem hodil po teh medvedjih stopijah in ko sem poslušal pokanje iz srelišča sem se prav naježil in to skora celo pot. Moja generalka je bila z eno besedo , nepozabno doživetje.
Pa lep pozdrav
Marjan
Slike

Hits: 2