Na Ovčji vrh

Letošnji prvi poletni izlet – na Ovčji vrh
TEHNIČNO POROČILO
DATUM IZLETA: 27. 6. 2009
KRAJ (nadmorska višina): KOZJAK (Ovčji vrh) / GEIßBERG (2024 m)
GORSTVO (POKRAJINA): Karavanke (Avstrija)
DOLŽINA IZLETA: enodnevni
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 14
VODNIKA PRIPRAVNIKA: Klančar Marjan, Sakelšek Alenka
ČAS ODHODA IZ lJUBLJANE: 06.00
IZHODIŠČE (nadmorska višina): Medvedji dol – Trate / Johannsenruhe (1226 m)
ČAS PRIČETKA HOJE: 08.00
ČAS HOJE PO ODSEKIH:
Medvedji dol – Celovška koča …. 1.5 h
Celovška koča – Kozjak / Geißberg …. 1 h
Kozjak / Geißberg – Celovška koča – Medvedji dol … 2 h
SKUPEN ČAS HOJE : cca. 4.5h skupaj z počitki 5.5 h
ČAS ZAKLJUČKA HOJE: 13.30
PREHOJENI VIŠINSKI METRI: 800m + 800m skupaj cca. 1600 m
ZAHTEVNOST POTI: lahka, nezahtevna
OZNAKA POTI: štev. 603
KVALITETA OZNAČENOSTI POTI: dobra
VREMENSKE RAZMERE: Dokaj oblačno in megleno, v drugem delu tudi nekaj sonca in potem tudi nekaj kaplic dežja
NEVARNOSTI NA POTI: načeloma jih ni bilo, le spolzka trava po pobočju gore
ZANIMIVOSTI NA IZLETU (turistične, kulturne, zgodovinske,…): Vožnja mimo slovenskih krajev na avstrijskem Koroškem, Medvedja dolina, Pogledi na severno steno Stola in Vajneža
OPIS GORE: Vrh se nahaja severno od glavnega grebena Karavank na avstrijski strani nad Klagenfurter Hutte (Celovška koča). Na prostranem a prepadnem vrhu stoji križ na katerem je vpisna skrinjica. Tudi razgled z vrha je lep saj se vidijo prepadne severne stene Karavank (Vajnež, Stol, Vrtača in drugi. Proti severu pa razgled seže po Dravski dolini in vrhovom nad omenjeno dolino. Kratko o izletu
Letos moramo prav iskati otočke kalikor toliko lepega vremena, za obisk gora. In ujeli smo ga.
Zanimiv je bil komentar Klausa preden se je odpravil v Vodice, kjer smo ga spotoma pobrali:”Če ste vsi tako nori, da greste ob tem vremenu v hribe, bom pa tudi jaz” V Kamniku je namreč še deževalo.
Kar velik ovinek je potrebno narediti predno prideš do vznožja gore, katero smo nameravali danes osvojiti. Mimo Ljubelja pa skoraj do Drave in nazaj, pod tu pod Stolom smo začeli naš pohod. Moja prva vodniška tura, katero sva si delila z Alenko. Na parkirišču smo se uredili in strumno zakorakali po lepo vzdrževani gozdni cesti. Večkrat smo skrenili tudi v gozd in si nekoliko skrajšali pot. Vse je seveda bilo tudi markirano. Kmalu smo prišli tudi do križišča z odcepom na Stol. To je bilo na vznožju melišča pod Stolom. Velike kamnite gmote in tudi plaz snega smo prečili predno smo prišli do planine kjer nas je čakala Celovška koča. Tu se nismo dolgo zadrževali. Saj napoved vremena je napovedovala tudi popoldanske nevihte. Strumno smo zakorakali v skoraj navpični hrih proti vrhu. Še sreča, le tam okoli 250m smo morali gristi svoja letos še “mlečna kolena”. Z voljo in trmo smo vsi skupaj uspeli premagati to strmo travnato pobočje gore. Na vrhu nas je čakala kar neprijetna megla in veliko ovčjih iztrebkov. Vetra v bistvu ni bilo. Le tu in tam se je od časa do časa odpiralo in nam razkrilo poglede v dolino in bližnje vrhove Stola, Vajneža, Vrtače, Svačice. Temni oblaki v okolici so nam narekovali, da moramo počasi zapustiti ta zanimiv kraj. Le še skupinska in spust po travnatem pobočju gore nazaj do koče. Na poti v dolino se je megla skoraj popolnoma razkadila in večkrat je posijalo tudi sonce. Ostenje Stola je sedaj veličasno pokazalo svoj obraz. Na vrhovih pa meglice, ki so napovedovale prihajajoči dež. Mi ga nismo čakali. Urno smo potem nadaljevali pot v dolino. Vrnili smo se po isti poti le nekoliko bolj smo uporabili gozdno cesto. Izlet smo potem končali v prijetni gostilno pod Ljubeljem.
Lep pozdrav
Marjan Klančar
Slike

Hits: 4