Miklavž-Cocelj-Murovica

Miklavž-Cicelj-Murovica

Na letošnjem občnem zboru smo predlog za ta izlet naše novo sprejete planinke Milke sicer z veseljem potrdili, toda kam nas bo le peljala, smo se spraševali in sredi marca, ko se je organizatorka odločila pohod izpeljati, to tudi izvedeli.
Kar lepo število se nas je zbralo in temni oblaki na nebu za spremstvo, nas niso prav nič razveseljevali. Zapeljali smo se le malo iz Ljubljane proti Zasavju in kaj kmalu smo začeli gaziti moker sneg v strmino. Kažipoti so nas vodili na Miklavž, ta pa je v neposredni bližini samega geometrijskega središča Slovenije – GEOSA, kjer pa smo bili že pred kakšnimi desetimi leti.
Na sam vrh, kjer je majhna cerkvica, se nas je v globokem snegu podalo le nekaj najbolj vztrajnih, medtem ko so ostali poiskali toplo zavetje v prijetnem kmečko – planinskem domu.
Ampak to je bil šele začetek poti, saj je bilo potrebno osvojiti še oba vrhova, dolžina poti pa se je merila v urah. Z vrha, preko 800m visoke Murovice, je sicer zelo lep razgled, toda tisto temačno nedeljo res nismo imeli sreče. Resda smo videli obrise Ljubljane, v daljavi smo lahko le slutili lepote Julijcev in Kamniških Alp, pa tja čez Moravče smo komaj uzrli Limbarsko goro in Štajerska je bila tako daleč…in proti jugu se je videlo le do Janč, vse ostalo od naše južne pokrajine Dolenjske, pa je bilo zavito v nizke oblake.
Ob vračanju v dolino Save pa so odjuga in topli vetrovi povzročili hitro taljenje snega, tako da nam je hojo spremljalo žuborenje nešteto potočkov in rezultat tega je bila premočena obutev tistih naših pohodnikov, ki imajo šele letos predvideno zamenjavo stare planinske obutve. In kljub vsemu povedanemu, smo se prijetno utrujeni in zadovoljni odpravili domov. Od nedeljskega dneva je še kar nekaj ostalo in domača opravila so nas lepo počakala.
Za Iskrin časopis
Franci Hrastar

Hits: 0