Mirna Gora, Rožni dol

Mirna Gora, Rožni dol

Hrib nad Rožnim dolom – kraj moje težke mladosti! Tako nam je s solzami v očeh povedal naš vodič Marjan, ko smo stali ob propadajoči hišici tam nekje visoko nad Semičem.
Vendar, kot je že običajno, moram začeti lepo po vrsti.
V Ljubljani in tja do Škofljice ter Grosupljega, ko so nas tukaj stanujoče planince lepo vzeli na avtobus pravzaprav kar z domačega praga, smo skoraj napolnili posebni avtobus in se odpeljali proti Beli krajini. Med potjo smo občudovali dolino Krke, pa Žužemberk z razvalinami med vojno požganega gradu (mimogrede, počasi ga obnavljajo) in že smo zagledali Sv.Peter, katerega smo pred kratkim osvojili. Pot nas je nato vodila po partizanski magistrali pod smučiščem Rog Črmošnjice, lepo odetega v zeleno spomladansko barvo in že smo se znašli v Beli krajini na izhodišču za naš tokratni planinski izlet. Naš cilj Mirna gora, se je s svojimi 1048m na morjem, kar visoko dvigovala nad nami.
Osrednji kraj tega območja je Semič. Tudi v preteklosti je bilo naselje pomembno trgovsko in kulturno središče, o čemer pričajo arhitekturno bogate stavbe v centru Semiča.
V srednjem veku so tu gospodovali Semeniči (tako se piše tudi predsednik našega društva, ki pa je zatrdil, da ni potomec teh graščakov, katerih razvaline gradov so ostale le še na Semeniču in Smuku). Novejšo zgodovino tega kraja pa nedvomno zaznamuje nosilka razvoja, tovarna kondenzatorjev Iskra. Ta naša Iskra nas spremlja res povsod, tako po dolinah s svojimi obrati, kot na vrhovih s svojimi antenami.
Sicer pa je Semič znan po dobrem vinu, pridelanem v vinogradih Semiške gore, po bogatem kulturnem izročilu in veliko različnih društvih, ki s svojimi aktivnostmi ohranjajo stare običaje.
Naša številna druščina pa je z oprtanimi nahrbtniki zvesto sledila svojemu vodiču Marjanu. Res se mu je na poti na vrh, kdo ve zakaj, nekajkrat zataknilo ob iskanju markacij. Toda naša siva (beri bela) eminenca Slavko, je kot izkušen star planinec, seveda že večkrat osvojil ta najvišji Belokranjski vrh, vedno našel pravo pot. Malo pod vrhom smo z zanimanjem spremljali urejeno gozdno učno pot in izvedeli marsikaj novega. Ob planinskem domu je razgledni stolp, za katerega mu služi kar star cerkveni stolp. Tisti ta pravi vrh pa je še 5 minut hoje višje, vendar iz ozelenelega gozda ne vidiš prav nikamor, tako da so nekateri ta mini vzpon kar izpustili.
Po spustu s dolino nas je prijazen šofer avtobusa odpeljal v Rožni dol. Tam nas je ob svoji kmetiji in ribogojnici pričakal naš gostitelj Plutov Milan. Izmučeni in lačni smo mu skoraj izpraznili en bazen postrvi, saj jih je komaj za sproti ulovil v mrežo in očistil, da nam jih je njegova žena spekla in servirala ob vnaprej pripravljenih slastnih prilogah. Na voljo smo imeli neomejeno količino pečenih rib in proti večeru sem našega Marjana št.2, ko sem se zagledal v njegov okrogel trebušček vprašal, ali se je zredil, odkar se nisva videla,pa mi je odgovoril, da so bile postrvi resnično tako dišeče, hrustljave, dobre…
Večina se nas je po kosilu odpravila na Hrib nad Rožnim dolom, ki smo ga dosegli v dobre pol ure strmega vzpona. In v tej vasici (takrat so bile tri domačije, sedaj pa je propadajoči podjetnik iz Novega mesta kupil ta prelepi hribček in ga onesnažil, saj ga je med drugim uporabil tudi za odpad), se je rodil naš današnji vodič Marjan, kjer je preživel svojo težko mladost. Kmalu mu je umrla mama in ko je pri svojim devetih letih ostal še brez očeta, je moral služiti pri tujih ljudeh, da bi nato odšel iz teh krajev. Res grenka mladost in še pogled na popolnoma razpadajoče šolsko poslopje tik nad dolino mu v oči ni mogel pričarati kaj več kot le solze. Prav zato je v tem popoldnevu le redko odložil sončna očala. In prav nič me ni presenetilo njegovo iskreno priznanje, da je bil danes na Mirni gori prvič v življenju.
In da našega izleta še ne bomo tako kmalu zaključili, smo videli ob prihodu v dolino, ko nas je gospodarjev sin še večino zainteresiranih posadil na konja za kratko jahanje ob bazenih in Belo krajino smo v poznih večernih urah zapustili polni mnogih novih doživetij.
Za Iskrin časopis
Franci Hrastar

Hits: 3