Mirna gora

Za izlet na Mirno goro smo imeli zbor kar na dveh krajih. Poleg Tivolija tudi Dolgi most. Lepo vreme je obetal tudi lep izlet. In tako je tudi bilo. Pri Ivančni gorici smo skranili iz avtoceste in mimo Žužemberka v pol drugi uri prispeli do kraja Vrčice blizu Semiča. Tu smo se  na velikem parkirnem prostoru razdelili v dve skupini. Ena je skupina je šla v glavnem po makadamski  cesti, druga pa po gozdnih poteh. Slednja je bila nekoliko krajša a tudi strmejša, zato so se zanjo odločili le bolj kondicijsko pripravljeni. Pot skozi gozd je bila dokaj prijetna in tudi čemaža smo si lahko natrgali za solato in tudi za kaj drugega. Ko smo prispeli do koče smo pot nadaljevali še do vrha Mirne gore, druge skupine do tedaj še itak ni bilo. Po vrnitvi z vrha smo se posedli po klopcah pri koči in si postregli z dobrotami z nahrbtnikov. Kmalu so začeli prihajati tudi naši planinci z druge skupine. Tako smo že lahko naročili toplo enolončnico, za kar pa so nekateri morali kar počakati, saj kuharica ni mogla vse naenkrat pripraviti za tako skupino 50-tih planin in planincev. Tako smo morali plan odhoda nekoliko podaljšati. Na koncu smo pri koči naredili še gasilsko in se potem odpravili v dolino. Pot v dolino je potekala mimo naselja Planine in proti  železniški postaji Semič je v glavnem potekala po markiranih gozdnih poteh. Ob poti smo se lahko seznanjali z značilnostmi kraja, saj je bila del naše poti ob vrnitvi  tudi poučna botanična pot .  Približno ob 19 uri smo tako srečno prispeli v Ljubljano.
Lep pozdrav
Marjan

Hits: 6