Na veliki Mali Golak

Obetajoča vremenska napoved za nedeljo nas je prepričala, da izkoristimo vremensko spodoben dan za naš izlet na M. Golask. V planu je bil že v aprilu, a v tistem času zato ni bilo pravega zanimanja, saj je bil na teh višinah še prava zima. Z Dušanom sva se tako šele nekaj dni pred tem izletom odločila, da ga izvedemo prav na današnji dan.

Po e-mailih sem poslal na nekaj naslovov v nekaj besedah kaj je najin namen. Trinajterica planinink in planincev se je tako odzvala, da izkoristi današnji dan v naravi za pohod na dokaj odmaknjeno goro v Trnovskem gozdu. Veliko k našemu zadovoljstvu je prispeval tudi Marko Istenič, saj prišel na zborno mesto kar z kombijem.

Točno ob sedmi uri, zamudnikov ni bilo, smo tako krenili proti Primorski,skozi Logatec, Kalce, Col in že smo bili v Predmeji in v Tihi dolini od koder smo krenili na naš izbrani vrh. Sonce se ni ravno pretegovalo, a bila je ravno prava toplota za hojo, le tu in tam nam pa je sporočalo, da le tako naprej. Najprej nekaj sto metrov po sveže asfaltirani cesti, nato pa v gozd po markirani in lepo speljani poti. Vmes so nas sicer ovirala podrta devesa, a za naše planinke in planince to ni bila resna težava.

Tudi kamniti možici ob poti so nas prav lepo pozdravljali. Marku je bila naša hoja nekoliko prepočasna, zato se je odločil, da gre na Golak kar dvakrat. Ostali pa smo lepo v koloni tudi srečno primaširali do dokaj razglednega vrha. Vsa sveže zelena pokrajina okoli nas, nas je prav očarala. Prav zato smo tu zadržali skoraj eno uro, se osvežili, z lepotami narave napasli naše oči in se potem zadovoljni spustili do Iztokove koče. Tudi tu smo si vzeli nekaj časa za prijetno kramljanje in tudi za topel čaj. Ričet in jota so bili pa tudi zelo okusni. Nekoliko čudni oblaki na nebu so nas opozorili, da se moramo od prijetnega kotička posloviti. Po skupinskem slikanju smo tako krenili v dolino.

Za nadaljno pot v dolino smo izbrali pot, ki je najprej potekala po Slovenski transverzali, na sedlu smo nato zavili ostro levo in po skoraj ravni gozdni cesti prispeli do poti našega vzpona. Do avtomobilov nas je od tu ločilo le še pol ure. Sonce se je pa tu prav lepo razbohotilo. Nekateri smo to izkoristili za sončenje, drugi pa za razne športe, kakor guganje na bližnji gugalniciin in jahanje na vzmetnim konjičku. Drugi pa tudi za raztegovanje svojih okončin. Naš izlet smo zaključili gostilni Stara pošta z okusnim jabolčnim štrudlom in hladno pijačo.
Lepo je bilo.
Marjan
Slike

Hits: 3