Občni zbor 2014

Pod športno dvorano Tivoli (zgrajena je bila leta 1965) se nas je zbralo več kot bi nas šlo v veliki avtobus. Ampak avtobusa nismo potrebovali, saj smo se na pot do mesta našega zbora odpravili peš. Zakoračili smo čez park Tivoli, ki je bil odprt že davnega leta 1813, v letih 1921-1939 pa ga je preuredil Jože Plečnik. V dobre pol ure smo prispeli na Cankarjev vrh (394 m.n.v.) na hribu Rožnik, kjer je pisatelj Ivan živel v letih 1910-1917. Opazili smo, da na podstavku ni bilo ukradenega in potem najdenega njegovega doprsnega kipa.

Obvezen postanek za skupinsko fotografiranje pred bližnjo cerkvijo Marijinega obiskanja je minil v živahnem klepetu, kar ni čudno, saj se nekateri nismo videli že celo leto ali še več. Malo smo se tudi okrepćali s tekočimi dobrotami s katerimi sta nas postregli Lojzka in Marija.

Čas za postanek in sončenje je hitro minil in podali smo se naprej čez Drenikov vrh, po Jesenkovi poti in mimo skakalnega centra prispeli do okrepčevalnice v rekreacijskem centu Mostec.
Počasi smo se namestili v za nas rezervirani sobi, v katero so gostiteljice spretno razporedile kar 70 stolov. Na mizah nas je že čakalo tradicionalno pecivo, ki ga je za nas spekla z mnogo ljubezni mojstrica Margareta.

Kasneje prispeli prisotni so dobili mesto v prehodni sobi, kjer je začasno delovno mesto že ob 10 uri odprla naša skrbna blagajničarka Vladka.

Tekom zbora je uspela pokasirati članarino za leto 2014 od praktično vseh dosedanjih in več kot deset novih članov. Zbor se je začel z desetminutno zamudo, dnevni red pa smo uspeli realizirati do napovedane ure za kosilo. ( Vse kar se je pomembnega govorilo in sklenilo na zboru bo evidentno v zapisniku). Na mizo so prispele pečenice, krvavice, zelje, obara, žganci. Da smo bili vsi (prisotnih nas je bilo 74) res hitro postreženi, je samoiniciativno pomagala tudi naša članica Ana. Potem pa sta harmoniki raztegnila Brane in njegov mladi kolega, mi smo se veselo zavrteli, čeprav smo bili s prostorom precej na tesnem. Ko se je že skoraj stemnilo pa so najbolj vztrajni še zapeli ob spremljavi Janezove kitare.

Z uradnim in neuradnim delom zbora članov PD Iskra Ljubljana smo bili vsi prisotni zadovoljni, še najbolj pa predsednik Dušan.
Tekst Prispevala Adrijana


Hits: 6