Pohod Rožnik – LJ.Bajer

Smo in nismo, bi dejal človek, ki je nekaj naredil, a ne vse po načrtu. Spet je bilo vmes vreme. Uspeli smo tako nadomestiti izlet na Peričnik z obiskom Rožnika in največjega Ljubljanskega jezera, to je Bajer v Šiški. Zvečer pa smo zelo uspešno izvedli in zaključili Občni zbor PD Iskra.
V Tivoliju se nas je zbralo osem planincev. Problem je nastal, ko ni in ni bilo voznikov, ki bi nas popeljali v Mojstrano. Glavni krivec temu je seveda vreme. Bilo je bolj pri ničli in tako velika nevarnost poledice na cesti. Po radio so stalno poročali o nevarnosti naletov in zdrsa.
Kako je spolzek led smo se prepričali, ko smo hodili po poteh in stezah Tivolija in potem Rožnika, Mosteca, Bajerja. Namesto visečih ledenih sveč slapa Peričnik smo gledali ležeča ogledala po tleh. Škripajoča hoja po ledu z derezami je bila kar prijetna, nekoliko bolj previdnosti je bilo potrebno le pri spustu iz Rožnika. V koči v Mostecu smo se malo okrepčali z kuhanim vinom, pojedli kakšen sendvič, tudi uredili članarine in nadaljevali pot do Bajerja. Tu smo počes po ledu prečkali jezero. Nekoliko čudni občutki so nas spreletavali, ko je led kar nekajkrat zaškripal. Drago je dejal, da je to normalno. Nismo bili vsi tako prepričani o tem. No, ko smo vsi varno stopili na breg pa je strah splahnel.
Pri bajerju smo se ločili in nekateri nadaljevali pot ob žici okupirane Ljubljane do živalskega vrta, Rožnika in nazaj v Tivoli.
Izlet je bil novo zimsko doživetje, nova zimska idila. Če nebi šel po teh poteh, me ne bi kar naenkrat na poti poškropil ledeni dež. Ne bi spil okusne medice na Rožniku. Ne bi se naučil pravilno zapenjati derez. Lahko bi naštel še nekaj drobnih kapljic dobre volje. Tako je to.
Pa lep pozdrav
Marjan Klančar
Slike

Hits: 3