Osolnik

Osolnik, 858m – nedelja, 13.3.2022

Lep prekrasen dan brez oblačka, ko sem pogledal zjutraj skozi okno. Tisti, ki skrbijo za vreme, so očitno uslišali moje priprošnje za ta dan. Osolnik je zelo ganljiva izletniška točka,  zato ni čudno, da je ob koncu tedna ob cesti v Ločnici nagrmadene pločevine. Vendar smo imeli srečo, saj smo bili še dovolj zgodnji, da smo našli še prosta mesta. Po makadamski cesti, ki sicer vodi na Osolnik smo se po nekaj  sto metrih vzpeli po stezi v strm breg skozi večinoma listnat gozd. Toplo jutranje sonce nas je tostran grape prav prijetno grelo. Korak je bil prav zato, navkljub strmi brežini, prijetnejši. Po čistini, kjer nas je vodila pot mimo kmetija Gašper, smo ponovno vstopili v gozd. Z ubranim korakom smo kmalu nad lovsko kočo dosegli kmetijo Rožnik. Od tam pa samo še streljaj do vrha Osolnika. Kratek premor in prelep zimski pogled na Kamniške vršace nam je dal novega zagona proti Gontarski planini, naš naslednji cilj. Čeprav nekaj deset metrov višja se ne ponaša s tako lepimi razgledi kot bližnji Osolnik. A je za počitek in doživetje samote veliko bolj prikladna, saj ni tako oblegana. V skupini se je razlegalo veselo žlobodranje. Energije je bilo še očitno na pretek. A treba je bilo naprej, kajti hladen vetrič nas je neusmiljeno ohlajal. Pred nami je bil samo še sestop. Za Dijo, ki tega ni bila prav vajena je bilo kar malce zoprno. Precej sem ji olajšal »trpljenje«, ko sem posvetil svojo pozornost, njenemu napredovanju navzdol. Govejek, naša naslednja destinacija, daljši počitek, topli obrok, pijača. Žal oskrbnik nekako ni obvladoval situacije, zato smo se morali zadovoljiti s hladno jedjo. To ni pokvarilo našega vzdušja, ki smo ga še naprej zelo pozitivno negovali. Končno je sledil še sestop mimo Micke v dolino do izhodišča. Natrpali smo se po avtomobilih in se prijetnih občutkov z izleta vrnili vsak v svoje zavetje doma.

Vodnik Dušan

Klik na sliko za ogled albuma

Hits: 85